Vesna Bukovec

Ideja telesa / The Idea of the Body

Exhibition: Ideja telesa / The Idea of the Body
Location: Riko Debenjak Gallery, Kanal ob Soči, SI
Date: November 14 – December 5, 2014
Opening: Friday, November 14, at 6.30 pm

Artists: Brane Širca, Črtomir Frelih, Katja Oblak, Sašo Vrabič, Vesna Bukovec

Curator: Monika Ivančič Fajfar

The new series of thematic exhibitions at the Riko Debenjak’s Gallery explores the relationship of contemporary artists to classical art historical genres such as figure and portrait, landscape, still life and abstract or conceptual art.
The first exhibition in the series will focus on the figure and portrait. The exhibition, entitled The Idea of the Body involves five authors representing different generations, styles and media. By depicting (and using) the human body, selected artists address various artistic and substantive issues such as body-space, human-nature, intimate-social and physical-spiritual dichotomy. They invite the viewer to question the relationship of the individual to him/herself, to others and to the surrounding world.

More info (in Slovene only)

—

Ideja telesa

Razstava je zasnovana kot prvi del štiridelnega sklopa in nadaljuje linijo skupinskih tematskih razstav, ki jih v Galeriji Rika Debenjaka pripravljajo od leta 2006. Sklop je namenjen raziskavi in prevetritvi klasičnih umetnostnozgodovinskih pojmov.
V ospredju je zamisel, da se predstavijo slogovno in vsebinsko raznoliki avtorski prijemi. Z njimi se gledalcem ponudi razmislek o različnih konceptih v umetnosti in kulturi, pa tudi razmislek o vprašanjih aktualnega prostora in časa. Brane Širca, Črtomir Frelih, Katja Oblak, Sašo Vrabič in Vesna Bukovec upodabljajo (in uporabljajo) človeško telo za odpiranje številnih likovnih in vsebinskih problematik; odpirajo vprašanja odnosa telesa do prostora, človeka do narave, intimnega do družbenega, telesnega do duhovnega; na gledalca naslavljajo vprašanja o odnosu posameznika do sebe, do drugih in do sveta, ki ga obdaja.

Človeška figura v zgodovini likovne umetnosti uprizarja zgodbe, posreduje metaforične vsebine, pooseblja ideje, beleži portretne podobnosti ali simbolno upodablja družbeni položaj. Lahko je ekspresivna, realistična, abstrahirana ali simbolistična. Sodobni umetniki, ki v svoje delo vključujejo človeško figuro in portret, lahko črpajo iz vseh teh tradicij in vanje vnašajo svoje avtorske vizije. Spajanje tradicionalnega in sodobnega oziroma preizkušenega in inovativnega priča o univerzalnosti govorice umetnosti v prostoru in času.

Več o razstavi

Ideja telesa (zloženka, pdf)

–

Iz besedila ob razstavi:

Vesna Bukovec: Od splošnega k posameznemu

Dialog razstavljenih ciklusov There is no society without spectacle* in Ali me nočete, ker sem kritična odpira vprašanja o identiteti posameznika in vlogi posameznika v družbi, hkrati pa poudarja funkcijo umetnosti pri iskanju odgovorov na aktualna družbena vprašanja.

Vesna Bukovec nas s ciklusom osmih risb spomni na delo Družba spektakla (La Société du spectacle, 1967) francoskega marksističnega misleca Guya Deborda.** Niz s spleta vzetih primerov »družbenega spektakla« ilustrira tezo, da spektakel ni skupek podob, ampak medosebni družbeni odnos, katerega posrednik so podobe. Identitetne vloge posameznikov se vselej spreminjajo glede na določeno družbeno situacijo in tako oblikujejo skupno identiteto množic; bodisi so to gledalci teniškega turnirja ali obiskovalci rock koncerta, protestniki na Wall Streetu ali vstajniki na slovenskih cestah, množica, ki čaka na hrano, ali množica, ki čaka novi iPhone, delavci tovarne v stečaju ali šolarji pri molitvi.

Risbe iz ciklusa Ali me nočete, ker sem kritična so referenca na strip z naslovom Tinza konceptualnega umetnika Marka Pogačnika.*** Petinštirideset let kasneje je družbena vloga ženske še vedno podvržena stereotipom. Vesna Bukovec jo problematizira v seriji šestnajstih podob z napisi, ki na gledalca naslavljajo vprašanja: Ali me nočete, ker … sem ženska, kritična, naivna, depresivna, ker živim v revščini, imam lastno mnenje, pričakujem otroka, ker nisem mlada in lepa, ne jem dovolj zdrave hrane in podobno.

Banalne ilustracije ob vprašanjih poglabljajo nelagodje gledalca. Namesto produkcije novih podob se Vesna Bukovec odloči za recikliranje in prerisovanje iz neskončne zaloge spletnih podob. To so fotografije, ki ilustrirajo raznolike medijske vsebine in pod katerimi v drobnem tisku nemalokrat preberemo »slika je simbolična«. Tako avtorica konceptualna izhodišča, da je umetnost bolj delo duha kot ročne izurjenosti, sooči z aktualnim stališčem o medijski onesnaženosti s podobami.

Recikliranje podob se sklada z recikliranjem družbenih stereotipov. Rutinska, neosebna in tehnicistična risba s tušem na papir formata A4 poudarja osredinjenost na vsebino in kaže na univerzalnost upodobljenega. To gledalcu omogoča poistovetenje. V ozadju na videz nevtralne risbe torej ni le ironija, cinizem in družbena kritičnost, temveč tudi osebno sugestivna sporočilnost.

* Ni družbe brez spektakla. **Guy Debord: Družba spektakla. Komentarji k družbi spektakla. Panegirik, Koda, 1999. ***Marko Pogačnik: Tinza, strip, objavljen v Problemih, št. 83–84, str. 672–702, 1969.

Monika Ivančič Fajfar

—

I will participate with two series of drawings: Ali me nočete, ker sem kritična / Do you not want me, because I’m critical (2012) and
There is no society without spectacle (2011, 2013)

—

Photos from the exhibition