Na-poti / In-On the Way

Monday, October 9th, 2017 | Razstave

Razstava: Na-poti / In-On the Way. Čas za zgodbe in Migracije strahu
Lokacija: KGLU – Koroška galerija likovnih umetnosti in javne površine, Slovenj Gradec
Datum: 12. 10.–3. 12. 2017
Otvoritev: četrtek, 12. 10. 2017, ob 19. uri

Pod skupnim naslovom NA-POTI (IN/ON THE WAY) v KGLU odpirajo razstavi Migracije strahu in Čas za zgodbe, ki se dotikata globalnega vprašanja migracij, osebnih zgodb in izkušenj ljudi ter hkrati posledic tako za samo politično in ekonomsko sliko kot tudi posledic za miselni okvir prebivalcev in državljanov Evrope.

www.glu-sg.si

ČAS ZA ZGODBE
Kuratorki: Katarina Hergold Germ & Andreja Hribernik
Umetnice in umetniki: Kim Albrecht, Nika Autor, Vesna Bukovec, Lana Čmajčanin, Nadine Kaadan, Jure Markota, Jalal Maghout, Škart

Razstava Čas za zgodbe je del mednarodnega projekta, ki se osredotoča na kulturne kontekste in izročila, ki se prenašajo ravno z zgodbami, te pa ponujajo možnost za ustvarjanje in vzpostavljanje novih, kolektivnih in povezanih spominov in izkušenj kljub kulturnim razlikam, ki ločujejo evropski in arabski svet. V septembru so v Slovenj Gradcu potekale rezidence, kjer so gostujoči umetniki izvajali delavnice in sodelovali na pogovorih ter predstavitvah, zasnovali pa so tudi dela, ki bodo razstavljena na javnih površinah v Slovenj Gradcu.

Razstavo Čas za zgodbe podpira evropski program Ustvarjalana Evropa.

—

MIGRACIJE STRAHU
Kuratorja: Ilina Koralova & Boris Konstadinov
Umetnice in umetniki: Azra Akšamija, Nika Autor, Lana Čmajčanin, Plamen Dejanoff, Petja Dimitrova, Juliane Ebner, Dejan Kaludjerović, Luiza Margan, Emil Mirazchiev, Alban Muja, Oliver Ressler, Ute Richter, Kamen Stoyanov, Škart, Borjana Ventzislavova & Mladen Penev, Clara Wildberger

Strah je naravni obrambni odziv na nevarnost, ki se lahko razkriva v dejanjih nasilja, vdaje ali umika. Toda v nasprotju s prebivalci narave ima strah med človeškimi bitji precej širši razpon manifestacij: od zgolj fizičnega uničenja prinašalca domnevne nevarnosti do subtilnejših načinov izražanja, kot so sovraštvo, predsodki, nestrpnost. Človeški strah je lahko upravičen, lahko pa je tudi namišljen simptom duševne motnje ali posledica takšne ali drugačne manipulacije s posameznikom. Ni le psihološki, temveč tudi družbeni pojav, in kot takšen sodi v človeško zgodovino in družbo.
21. stoletje, ki ga zaznamujejo dogodki 11. septembra, je po vsem svetu prineslo razraščanje strahu in tesnobe, kakršnih v zahodnih družbah do tedaj toliko nismo poznali, pred nedavnim pa sta zaradi terorističnih napadov v Evropi, begunskega vala in humanitarne krize, ki mu je sledila, dosegla neslutene razsežnosti. Različni raziskovalci so pokazali, da so migracije in terorizem tisto, česar se Evropejci zdaj najbolj bojijo. Toda v starih pa tudi novih kapitalističnih družbah se že desetletja skrivajo tudi strahovi pred brezposelnostjo, poglabljanjem družbene neenakosti, osebnim neuspehom ali finančnim propadom. Begunski val je dodal le še močno zadnjo spodbudo, ki je sprostila nekaj, kar je bilo že nekaj časa bolj ali manj potlačeno. Negotovost in nenehna grožnja sta podžgali nacionalistična in skrajna desničarska gibanja. Skeptičnost glede koncepta združene Evrope se je med prebivalci držav članic Evropske unije še poglobila.
To je izhodišče projekta Migracije strahu. Vrti se okoli resničnih, namišljenih, posameznikovih in skupnih splošnih strahov, ki so v zadnjih letih splavali na površje. Ti strahovi in zlasti načini, ki jih je za spopadanje z njimi lahko našla sodobna (evropska) družba, so sfere, ki jih namerava raziskovati ta projekt.

Projekt mednarodnega multidisciplinarnega sodelovanja Gradec–Plovdiv–Slovenj Gradec–Leipzig.

—

Na razstavi Čas za zgodbe sodelujem z novo serijo risb z naslovom Materino znamenje (2017).