Razstava Vztrajnostni moment upora v Pritličju
Razstava: Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik
Lokacija: Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana
Datum: 14. 4.–11. 5. 2022
Otvoritev: četrtek, 14. 4. 2022, 19.00
Kuratorka: Vesna Teržan
O razstavi
Aktiven kritični odziv na družbenopolitično situacijo, zaznamovano s populizmom in ksenofobijo ter s pojavom novih oblik fašizma in vzponom nacionalizma ter sovražnega govora, je pomemben prispevek Janeza Zalaznika in Vesne Bukovec, saj nam odkrivata drugačen zorni kot in terjata ponovni razmislek o družbenih stvareh.
Vesna Bukovec, kiparka in večmedijska umetnica, se že nekaj let ukvarja s tematiko nasilja oblasti nad državljani, še posebej nad ženskami. Njene risbe prikazuje kruto stvarnost, nasilje državnih represivnih organov nad državljani. Na primer risba, kako so britanski policisti fizično odstranili z demonstracij Emmeline Pankhurst, je v bistvu subtilni preris fotografije iz leta 1914, ali pa risba, ki prikazuje situacijo na demonstracijah leta 2016 v Čilu, ali pa spopade na Zahodnem bregu Jordana v Gazi, ali demonstracije Black Lives Matter … dogajalo se je v dvajsetem stoletju in se nadaljuje v enaindvajsetem – tako v demokracijah kot v diktaturah. V letu 2020 so Vesnine risbe bolj kot kdaj prej začele govoriti tudi o nas in naši družbi.
Janez Zalaznik, slikar, fotograf in likovni pedagog, je svoj pravi medij našel v fotografiji. Njegove fotografije, posnete v zadnjih dveh letih na petkovih protivladnih protestih v Ljubljani, pričajo o domačem nasilju ter kažejo situacije in dogodke za katere smo bili prepričani, da se v naših mestih, v naši krajih in v naši državi ne morejo zgoditi in se tudi nikoli ne bi smele. A so se! Neumorno je dokumentiral petek za petkom, bil očividec in hkrati avtor fotografskih kompozicij, ki so mnogo več kot zgolj dokumenti tistega trenutka.
Kdaj je umetnost politična, kdaj družbeno angažirana in kdaj univerzalna? Če izhajamo iz tega, da je politično tisto, kar neposredno izhaja iz umetnikove in umetničine vpetosti v obstoječa družbena razmerja, je potemtakem političina vsaka njena/njegova gesta. In četudi naj bi vsako umetniško delo v sebi nosilo iskro političnega, pa ni nujno, da je eksplicitno dnevno-politično, niti ne vedno družbeno kritično ali družbeno angažirano. Teza o avtonomnosti umetnosti, ki je avtonomna zaradi svoje avtonomne forme, prav glede na dane družbene odnose, pa govori tudi o tem, da umetnost v svoji avtonomiji protestira proti tem danim družbenim odnosom ter jih istočasno transcendira ter subvertira prevladujočo zavest (običajno izkustvo). In prav kritična, družbeno angažirana umetnost, ki vizualizira družbene neenakosti kot tudi nelegalno ravnanje politike, ima subverzivni potencial in konstruktivni naboj. Gledalca pripelje k spremembi zornega kota, da vidi stvari drugače, da prepozna spreobrnjeno sliko družbenih razmerij in njihovo kompleksnost.
Francoski filozof Alain Badiou je že leta 2005 v svoji knjigi XX. stoletje ugotavljal, da je bilo »20. stoletje mesto tako apokaliptičnih, tako grozovitih dogodkov, da je edina kategorija, ki lahko ustrezno izrazi njegovo enotnost, kategorija zločina. Zločini nacističnega režima in zločini stalinističnega režima.« In odkar je kategorija zločina povezana z državo, beležimo množične pokole… Že dobrih dvajset (ali po Badiouju trideset let) smo v enaindvajsetem stoletju, a zločini se kar nadaljujejo. Vesna in Janez se sprašujeta, kdaj se je zgodil trenutek, ko so ideali zahodne demokracije dokončno poniknili v temni globeli državnega terorja. Njuna dela reflektirajo družbeno stvarnost in so hkrati zgodovinski dokumenti. Sporočilo Vesninih konceptualnih risb je v skupnem učinku podobe, besedila in naslova, vse skupaj pa izraža trdno politično stališče. Janezove fotografije pričajo o vztrajnosti ljudstva in njegovega upora s sočasnim nasiljem države. Ker v Pritličju lahko predstavimo le nekaj risb in fotografij, se moramo zavedati, da za temi stoji na tisoče tistih, ki jih je Janez posnel na več kot sto petkovih protestih na Trgu republike v Ljubljani, in na desetine risb, ki jih je Vesna izrisala v svoji družbeno kritični drži.
Kdaj, če ne sedaj, v tem zgodovinskem trenutku, je pravi čas, da nam tudi umetniki in umetnice pomagajo razumeti, kaj se dogaja v naši družbi? Sporna politična praksa je državljane in državljanke dvignila na noge, da so se podali na ulice in trge, kjer odločno izražajo svoje nestrinjanje s postopki in spornimi ukrepi oblasti. A navkljub ustavni pravici do javnega zbiranja in javnih zborovanj so državljanke in državljani naleteli na oster odziv državnih represivnih organov. Janez je to natančno dokumentiral, Vesna pa tematizirala globalni okvir oblastniških rabot.
Vesna Teržan, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka
* Pričujoče besedilo je že druga priredba besedila objavljenega v zloženki razstave Vztrajnostni moment upora v Savinovem likovnem salonu v Žalcu; prva priredba je bil članek v Mladini z naslovom Ni nam vseeno, oboje v februarju 2022.
Vabilo (pdf)
__________
Foto: Vesna Bukovec
Arhiv
Search
Artists
Galeries and Institutions
- ArtFem.TV
- Culture.si
- Galerija Alkatraz
- Hiša kulture v Pivki
- International Centre of Graphic Arts (MGLC)
- Museum of Modern Art (Moderna galerija)
- Odprta zbornica za sodobno umetnost
- Outcasting
- P74 Center and Gallery
- Photon Gallery
- SCCA-Ljubljana
- Simulaker
- Škuc Gallery
- The Bring In Take Out Living Archive
- The Gallery of Fine Arts Slovenj Gradec (Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec)
- Umetnostna galerija Maribor (UGM)