Vesna Bukovec

Vedno na voljo. Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije

Razstava: Vedno na voljo. Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije
Lokacija: Moderna galerija, Ljubljana
Datum: 27. 10. 2023–14. 4. 2024
Odprtje: petek, 27. 10. 2023, ob 20. uri
Razstava je podaljšana do 21. 4. 2024

Sodelujejo: Lina Akif, Zemira Alajbegović, Milijana Babić, Mirjana Batinić, Urban Belina, Saša Bezjak, Vanja Bućan Vesna Bukovec, Jasmina Cibic, Lea Culetto, Ana Čigon, Eclipse, Elena Fajt, Andreja Gomišček, Olja GrubiĆ, Marina Gržinić, Dejan Habicht, Đejmi Hadrović, Ida Hiršenfelder, Hiša na hribu, Maja Hodošček, Tjaša Kancler, Jasna Klančišar, Andrea Knezović, Tatiana Kocmur, Neven Korda, Mankica Kranjec, Anka Krašna, Rok Kravanja, Meta Krese, Tanja Lažetić, Agate Lielpētere, Aprilija Lužar, Dušan Mandič, Lela B. Njatin, Daniel Petković, Jovita Pristovšek, Tadej Pogačar & P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti, Urška Preis, Marija Mojca Pungerčar, Maruša Sagadin, Duba Sambolec, Simona Semenič, Mojca Senegačnik, Zvonka T Simčič, Nataša Skušek, Maja Smrekar, Alenka Spacal, Saša Spačal, Zora Stančič, Aina Šmid, Ajda Tomazin, Jasmina Založnik, Lana Zdravković (KITCH), Nada Žgank

Kustosinja: Martina Vovk
Kustos asistent: Kristjan Sedej

Razstava se posveča umetniški produkciji, ki obravnava družbeni spol in iz njega izhajajoče diskriminacije, seksizem in neenakost za ženske (in vse, ki se kot ženske identificirajo), pri čemer se diskriminacija manifestira na presečišču spola in drugih kategorij in okoliščin, npr. razreda, dela, rase, nacionalnosti, spolne identitete in starosti.

Področja in teme, ki opredeljujejo interes umetnic in umetnikov na razstavi Vedno na voljo, so področja, ki sicer zadevajo interes feministične teorije, družbenih gibanj in politične akcije. Pojavljajo se kot univerzalne feministične teme, ki v perspektivi vprašanja diskriminacije po spolu skozi prizmo presečnosti z drugimi polji diskriminacije, predvsem delom, razredom, raso, nacionalnostjo in LGBTIQ+ identitetami, izrišejo številne specifične položaje, osebne ikonografije, figuracije, spomine, raziskave, performativne akcije in individualne umetniške izjave.

Odlomka iz razstavnega besedila

Več o razstavi

__________

Na razstavi sodelujem z dvema projektoma, digitalno risbo Kolesarke prihajajo (2020) in serijo sedmih risb Lokalni rasizmi (2022)

Opis mojih del na razstavi, avtor: Kristjan Sedej

Vesna Bukovec
Lokalni rasizmi, 2022
serija 7 risb; tuš na papirju

Vesna Bukovec
Kolesarke prihajajo, 2020
digitalna risba

Risbe Vesne Bukovec, ustvarjene le s črto in besedilom, nastajajo kot aktualni odzivi na politične in družbene spremembe v slovenskem kontekstu. Umetnica v vizualni obliki raziskuje položaj in zgodbe marginaliziranih in zatiranih družbenih skupin, na katere politika efektivno vpliva. Črpajoč iz različnih virov, zlasti iz statistike in poročil, v delih opozarja na realno podobo družbene stvarnosti in pripadnic_kov družbe. Posledično se motivika risb nenehno spreminja: na nekaterih delih so upodobljene_i izbrisane_i, na drugih Romi itd.

V seriji risb Lokalni rasizmi je upodobljenih več različnih subjektov, katerih identitete in pozicije je avtorica prepoznala kot družbeno marginalizirane in neenakopravno obravnavane. Umetnica opozarja: »Rasizem je razlikovanje na podlagi barve kože ali rase, daje pa tudi ozadje logiki izključevanja celih skupin, ki odstopajo od norme[.]« Z direktnimi nagovori gledalke_ca upodobljene figure pozivajo k premisleku o družbenih normah in njihovi problematičnosti. Na osnovi takih izključevalnih praks lahko v nasprotnem primeru vznikneta nacionalizem in rasizem kot norma. Risbe so nastale na pobudo Mesta žensk za plakatno kampanjo in promocijo 28. mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk.

Nasprotno tej seriji, ki teži k aktivaciji opazovalke_ca, pa risba Kolesarke prihajajo prikazuje trenutek aktivnega upora zoper takratno politično situacijo. Delo upodablja množico kolesark na protivladnih protestih leta 2020 med pandemijo, ko so kolesarke_ji opozarjale_i na množično kršenje državljanskih in človekovih pravic ter na širjenje sovražne politike. Kot Lokalni rasizmi tudi to delo ohranja aktiven dialog s sedanjostjo in kritično držo zoper aktualno dogajanje; obe deli nagovarjata k zavzemanju za solidarnost v družbi. Kolo, simbol ženske mobilnosti in upora proti utesnjujočemu korzetu, in feminizem, skupnostno gibanje proti vsem oblikam patriarhalnega izkoriščanja, se tu izrišeta kot vselej relevantni obliki odpora. 

Vesna Bukovec (1977, Ljubljana) je vizualna umetnica, kuratorka in grafična oblikovalka. Po diplomi in magisteriju iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani se je preusmerila k različnim medijem, zlasti risbi in videu, pa tudi fotografiji in instalaciji. Pri svojem delu pogosto vzpostavlja družbeno kritično držo in z raziskavami, apropriacijami podob in participativnimi praksami razkriva razsežnosti neenakopravnosti. Med drugim je članica umetniške skupine KOLEKTIVA. Kot kuratorka sodeluje s SCCA-Ljubljana.

__________

Foto: Dejan Habicht/Moderna galerija, Ljubljana

_____

Medijski odzivi:

• Tea Hvala, Razcvet ali venenje?, Mešanec.si, 2. 4. 2024
• Vid Lenard, Med feministično in žensko umetnostjo, Dnevnik, 26. 3. 2024
• Petra Vidali, (S KUSTOSOM PO RAZSTAVI) Ženske prihajajo, Večer, 15. 1. 2024
• RKHV vajenke, Vedno na voljo, do aprila, Fine umetnosti, Radio Študent, 25. 12. 2023
• Vanja Pirc, Ženske prihajajo, Mladina, 27. 10. 2023
• Tanja Lesničar Pučko, Moderna galerija: Pozor, pozor, Ženske prihajajo!, Dnevnik, 27. 10. 2023
• Andreja Kočar, Razstava Vedno na voljo v Moderni galeriji, Osmi dan, RTV SLO, 21. 12. 2023
• M.K., Feministične pozicije v vizualni umetnosti Slovenije, MMC RTV, 27. 10. 2023

Vesna Bukovec: Solidarnost

Razstava: Solidarnost
Lokacija: Galerija raum AU, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec
Datum: 30. 6.–30. 8. 2023
Odprtje: petek, 30. 6. 2023, ob 19. uri

Kustos: Jernej Kožar (KGLU)

O RAZSTAVI
Popotovanje po Arte Utile izvaja nevladna organizacija v javnem interesu raum AU v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti in Ministrstvom za kulturo RS in je namenjen raziskovanju ter aktualizaciji zbirke in umetniške prakse Pina Poggija. Projekt je zasnovan kot niz raziskovalnih rezidenc vabljenih umetnikov. Lani sta po Arte Utile raziskovala umetnika Tadej Pogačar in Tobias Putrih, letos pa popotovanje začenja Vesna Bukovec, družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih.

“Ob raziskovanju arhiva Pina Poggija in njegove koristne umetnosti Arte Utile me je ob manifestih pritegnil predvsem segment imenovan AU proces. Njegova metoda aktivne komunikacije s publiko vključuje kritično-družbeno-pedagoški proces, ki se na vizualen, verbalen in dramaturški način manifestira v AU umetniškem delu. Identificiranje aktualnih družbenih vprašanj in iskanje dialoga z družbo pa je način dela, ki sem ga tudi sama večkrat uporabila pri svojem preteklem delu in v različnih sodelovanjih, npr. v skupini KOLEKTIVA (z Metko Zupanič in Lado Cerar) ter z Ano Čigon in Tio Čiček.

Ob premišljevanju o aktualnih družbenih problemih in nič kaj pozitivnih obetih za prihodnost se sprašujem, kaj je tisto, kar naši družbi danes najbolj manjka, da bi spremenili smer razmišljanja in delovanja? Namesto nastavljanja zrcala in prikazovanja bolečine ter brezizhodnosti raje skušam razmišljati o spremembah in o načinih, kako delovati za boljšo prihodnost. K aktivnemu premisleku in sodelovanju vabim tudi publiko. Na razstavi bomo skupaj odgovarjali na vprašanja: Kaj nam osebno pomeni solidarnost? Kje jo opazimo? Ali in kako jo prakticiramo? Zakaj je je premalo in zakaj jo sploh potrebujemo? Kako se je naučiti?”

Kot predlog in premislek o pomenu solidarnosti bo na razstavi predstavljena nova risba Solidarnost (2023). Poleg nje pa še serija enajstih risb o delavskem organiziranju, ki je zaznamovalo avtoričino družino, Dediščina (2022), in risba o protestnih zahtevah mladih za boljšo prihodnost, Drugačen svet je mogoč (2021).

Spremno besedilo razstave (pdf)
Napoved razstave na fb
Napoved razstave na spletni strani KGLU
arte-utile.net

Pogovor s kustosom Jernejem Kožarjem, posneto julija 2023
Produkcija: raum AU, podnapisi: Lana Praprotnik
Medijski odzivi:

• Razstava del Vesne Bukovec na ogled v Slovenj Gradcu, MMC RTV, 30. 6. 2023

______

Foto: Urška Čerče, Vesna Bukovec, Urban Cerjak

Roman Brine Svit Uporni bicikli

 
Na povabilo pisateljice Brine Svit sem narisla risbi za naslovnico njenega novega romana Uporni bicikli, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga.

Več o knjigi:
Spletna stran Mladinske knjige
Prispevek na Kulturi (avtorica Mateja Valentinčič), RTV SLO, 6. 6. 2023

Festival V-F-X Ljubljana 2023

SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka pripravljata tretjo edicijo Mednarodnega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana.
Programska ekipa festivala: Anja Banko, Vesna Bukovec, Peter Cerovšek, Matevž Jerman, Varja Močnik, Igor Prassel

>> VEČ

Oblikovala sem celostno podobo festivala in kurirala razstavo Analogne Difrakcije #1 Neže Knez v Projektni sobi SCCA.

Delo v nastajanju. Utopični počitek

Razstava: Delo v nastajanju. Utopični počitek
Lokacija: GT22, Glavni trg 22, Maribor
Datum: sobota, 18. 3. 2023, 16.00: slušni počitek in odprtje razstave
Razstava bo na ogled do 7. 4. 2023.

Sodelujejo: Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

Ob priložnosti odprtja razstave v GT22 in izvedbe dogodka v sklopu BREZODRA (Nagib) pripravljamo performativno branje z namenom krajšega počitka med celodnevnim dogajanjem. Angleško besedilo je nastalo po naših navodilih s pomočjo umetne inteligence. Črpa iz izbranih odlomkov znanega leposlovja, predvsem znanstvenofantastične literature in humanističnih besedil. Udeleženke_ci in tudi delavke_ci vabljene_i k počitku ob poslušanju nežnih, mestoma radikalnih, misli o utopičnih svetovih in skupnostih, ki bivajo onkraj zmožnosti našega okolja in družbenih ureditev.

Razstavišče je odprto po dogovoru. Kontakt: 031 761 914 (Miha)

________

Sobota, 18. 3. 2023 od 12.00 naprej @Mreža prizorišč: Kulturni inkubator – studio in razstavišče, GT22 – avla, knjižnica in blackbox, Kibla Portal, gozd idr.

BREZODRA je nadaljevanje lanskega in hkrati dolgoletnega Nagibovega procesa raziskovanja, eksperimentiranja, premišljevanja in uprizarjanja onkraj ustaljenih prostorov in produkcijskih struktur. BREZODRA je tokrat zasnovan kot večurna manifestacija različnih praks, formatov sobivanja in soustvarjanja, premislekov in diskurzov, namenjena iskanju ter preizpraševanju novih perspektiv in uprizoritvenih strategij, ki nastajajo ob premisleku o grajenju (novih) skupnosti in načinih drugačne prisotnosti, pozornosti in delovanja. Je zamisel in prispevek k razvoju novih modelov kulturne produkcije, ki se oddaljujejo od uveljavljenih sistemov produciranja in percipiranja umetniških del. Je poskus, ki gledalca vabi v izkustven vpogled v ustvarjalne metode, procese in (umetniško) delo nasploh.

SKUPNOST USTVARJALCEV: Tery Žeželj in Alicia Ocadiz, Anja Bornšek, Vesna Bukovec, Ana Čigon in Tia Čiček, Saška Rakef, Tina Kozin in Bojana Šaljić Podešva, All the children – Petja Golec Horvat, Lan Žiga Anderlič, Jerca Smrečnik in Simona Bobnar Radenković (z umetniško podporo Petje Labovića inToni Soprano Meneglejte), Andreja Kopač, Jaka Berger in Miha Šajina / Shekuza, idr.

www.nagib.si/brezodra
________

Ana Čigon, Izklop dela, 2022

O RAZSTAVI

Večletna umetniško-kuratorska raziskava na temo dela, premišljanja o pogojih deljenja znanja in iskanja alternativnih družbenih ter organizacijskih ureditev nosi začetke v snovanju razstave, ki je bila prvič na ogled novembra 2022 v Galeriji Škuc. S sodelovanjem iščemo odgovore na vprašanja: Kako naprej? Kakšno prihodnost si lahko zamislimo in načrtujemo? Kako vzpostavljati in vzdrževati povezano in solidarno skupnost? Ali znamo sodelovati in kako moramo sebe in družbo prillagoditi ter oblikovati, da bi lahko bolje sodelovale_i? itd. Z željo po globljem razumevanju aktualnega pristopa do dela samega in vloge, ki jo igra znotraj trenutne družbene ureditve, smo med pripravami na razstavo zasnovale_i bralni krožek z namenom deljenja znanja in prebiranja literature, vezane na teorijo dela, skrbi, postkolonializma, delavskih gibanj ipd. Želel_i smo se odučiti hierarhije vrednot, ki produkt postavljajo nad proces, produktivnost in profit pa nad človeka.^[1]

Željo po iskanju alternativnih oblik delovanja in bivanja je kmalu zamenjala nuja po odučenju delovnih vzorcev in sprejetju drugačnih načinov prejemanja, deljenja in grajenja znanja. Tako je tudi našo pozicijo iskanja idealnih oblik, ki sicer že sama po sebi kaže na neoliberalno in predvsem inherentno željo po »popolnem«, zamenjalo načelo odprtosti, prilagajanja in sprejemanja – v končni fazi celo okrevanja, ki ga razumemo kot ključnega na poti k prestrukturiranju škodljivega sistema vrednot.

Delo v nastajanju je fluiden proces, ki ga snujemo z željo po boljšem razumevanju lastnega odnosa do dela in skupnosti, kot tudi z zanimanjem za druge in/ali drugačne izkušnje, stališča in tudi prakse. Z medsebojnim sodelovanjem želimo izpostaviti prekaren oziroma nevaren socialno-družbeni položaj, v katerega je potisnjen_a sodobna_en delavka_ec. Razstava z risbami odpira prostor premisleka o osebnih stiskah današnjih prekarnih delavk_cev, željah in zahtevah po znosnejšemu življenju in pravičnejši družbeni ureditvi. Dotakne se tudi preteklih delavskih bojev in dosežkov delavskega organiziranja v tem prostoru ter osebnega angažiranja žensk na različnih protestih za družbene spremembe po vsem svetu.

V okviru dogodkov in razstav vzpostavljamo knjižnice z raznoliko humanistično literaturo, ki podpirajo proces odučenja krivičnih in škodljivih struktur dela in učenja o alternativah. Svoje mnenje o delu, sodobni_emu delavki_cu, skupnosti in prihodnosti so z nami v videu prijazno delile tudi sindikalistka Tea Jarc (Sindikat Mladi plus), dr. Svetlana Slapšak (upokojena redna profesorica, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica) ter Jadranka Vesel (Rise, raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo). Pomemben del raziskovalno-razstavnega procesa so različni diskurzivni dogodki, namenjeni skupnemu premisleku postopkov in načinov učenja o delu, sodelovanju in grajenju skupnosti.^[2]

V okviru BREZODRA (Nagib) pripravljamo performativno branje z namenom počitka med celodnevnim dogajanjem. Angleško besedilo je nastalo po naših navodilih s pomočjo umetne inteligence. Črpa iz izbranih odlomkov znanega leposlovja, predvsem znanstvenofantastične literature in humanističnih besedil. Udeleženke_ci in tudi delavke_ci vabljene_i k počitku ob poslušanju nežnih, mestoma radikalnih, misli o utopičnih svetovih in skupnostih, ki bivajo onkraj zmožnosti našega okolja in družbenih ureditev.^[3]

Delo v nastajanju opozarja na dejstvo, da je trenutne oblike dela in delovanja potrebno premisliti ter določene vedenjske in represivne vzorce prepoznati, se jih odučiti in se jim zoperstaviti. Načine okrevanja in opolnomočenja vidimo v deljenju znanja, ustvarjanju skupnosti in vzpostavljanju drugačnih življenjskih ter delovnih razmer. Preoblikovanje obstoječe hierarhije vrednot, ki zapostavlja delavko_ca zavoljo profita in lažnega »napredka«, pa vidimo kot ključno za snovanje pravičnejšega sveta.

Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

_______

Zahvala: Petra Hazabent, Miha Horvat, Stefan Alex, Marie Andrée-Pellerin, Petra Kolmančič, Peter Dobaj / Kulturni center Maribor, mag. Emica Antončič / založba Aristej, Knjižnica Tete Rosa / Pekarna Magdalenske Mreže, Amelia Kraigher in Alvina Žuraj / Založba /*cf, Tanja Velagić / Založba Sophia, dr. Maja Pen, Živa Kleindienst, Irena Borić, Klara Drnovšek Solina in vsem ostalim posameznicam_kom, ki so posodile_i knjige za knjižnico.

Organizacija: Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB in GT22/Fundacija Sonda

_______

Medijske objave:

Petra Skok, Nagib brez odra, RTV SLO, Tele M, 20. 3. 2023
Miran Stepan, Brezodrašta, Svaštarnica, Radio Študent, 17. 3. 2023
N.Š., Prakse, premisleki in diskurzi onkraj ustaljenih prostorov in produkcijskih struktur, RTV SLO MMC, 17. 3. 2023

_______

Utopični počitek (branje)
Foto: zajem zaslona RTV SLO


 
Postavitev razstave (foto: Ana Čigon)

Avtobiografija projektnega prostora

Razstava: Avtobiografija projektnega prostora; razstavna intervencija In vendar me briga
Lokacija: Projektna soba SCCA, Metelkova 6, Ljubljana
Datum: 16. 1. 2023, 19.00

Kuratorki: Urška Aplinc in Lara Reichmann

Vesna Bukovec, Kolesarke prihajajo, digitalna risba, 2020, detajl

O projektu

SCCA-Ljubljana je od leta 2004 do 2019 v Projektni sobi SCCA s programoma Studio 6 in Brez žebljev in podstavkov vzpostavljal produkcijski in eksperimentalni prostor, ki je povabljene umetnice_ke spodbujal k pripravi prostorskih, konceptualnih, vizualnih in intermedijskih postavitev. Negotovost leta 2021, ko smo vse_i uporabnice_ki Metelkove 6 dobile_i poziv Ministrstva za kulturo, da bomo morale_i M6 zapustiti, je vplivala tudi na programsko načrtovanje dogodkov v Projektni sobi SCCA, hkrati pa nas je to spodbudilo k refleksiji preteklih in sedanjih programov. V luči trenutnega razreševanja problematike uporabe javne kulturne infrastrukture in menjavanja generacij na SCCA-Ljubljana smo se odločili ozreti v preteklost in premisliti lastno delovanje.

Z razstavnim in diskurzivnim dogodkom Avtobiografija projektnega prostora želimo z nekdanjimi gostujočimi umetnicami_ki, vodji in kuratorkami_ji programov Studio 6 in Brez žebljev in podstavkov spregovoriti o učinkih Projektne sobe SCCA – na delo zavoda, na Metelkovo 6, na upravljanje z javnimi in poljavnimi kulturnimi infrastrukturami, na samoorganiziranje v času prekarnih produkcijskih pogojev in nenazadnje tudi na umetniško prakso nekdanjih sodelujočih umetnic in umetnikov.

Na pogovoru si bodo sogovorniki Damijan Kracina, Barbara Borčić (vodji programa Brez žebljev in podstavkov), Saša Nabergoj (vodja Studia 6), Borut Savski (umetnik in član Cirkulacije 2) in Ana Čigon (umetnica) zastavili vprašanja, kako je SCCA-Ljubljana razvijal diskurzivni in podporni program v kulturi. Pogovor bo moderiral Dušan Dovč (nekdanji vodja produkcije).

Pogovor bo pospremila razstavna intervencija In vendar me briga, v kateri bo umetnica Vesna Bukovec sopostavila risbo Kolesarke prihajajo in video razstavo risb In vendar me briga,  ki je nastala v okviru razstave v Galeriji GONG (Nova Gorica, 2020–2021). Slednja vsebuje izbor umetničnine produkcije risb zadnjih nekaj let, strnjene v video format. Izbrane serije risb beležijo turbolentno dogajanje okoli nas, gledalki_cu pa predajajo jasna, neposredna aktivistična sporočila. Risba Kolesarke prihajajo upodablja množico kolesark iz protivladnih protestov leta 2020. Razstavna intervencija se tako odziva na pereče problematike sodobnega časa in orisuje različne družbeno politične situacije, s katerimi se vsakodnevno soočamo; od vseobsegajoče neoliberalne ideologije, trenutne politične klime pri nas in po svetu, vlogo ženske v sodobni družbi, begunsko krizo ipd. Z intervencijo pa se umetnica navezuje tudi na razstavo sodobne feministične umetnosti iz Slovenije Ženske prihajajo!, ki smo jo v Projektni sobi gostili leta 2009, kurirala pa jo je Ana Grobler.

Več na spletni strani SCCA

Produkcija: SCCA-Ljubljana

________

Foto: arhiv SCCA-Ljubljana