Vesna Bukovec

Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik

Vesna Teržan, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka

—

Kdaj lahko govorimo o političnem v umetnosti? Če izhajamo iz tega, da je politično tisto, kar neposredno izhaja iz umetnikove vpetosti v obstoječa družbena razmerja, je potemtakem političina vsaka njegova gesta. In četudi naj bi vsako umetniško delo v sebi nosilo iskro političnega, pa ni nujno, da je eksplicitno dnevno-politično, niti ne vedno družbeno kritično ali družbeno angažirano. Teza o avtonomnosti umetnosti, ki je avtonomna zaradi svoje avtonomne forme, prav glede na dane družbene odnose, pa govori tudi o tem, da umetnost v svoji avtonomiji protestira proti tem danim družbenim odnosom ter jih istočasno transcendira in na ta način subvertira prevladujočo zavest (običajno izkustvo).

In kdaj lahko govorimo, da je umetnost oziroma umetniško delo univerzalno? Univerzalnost lahko doseže le tako, da se v celoti potopi v svoj historični trenutek. In prav v umetnosti se najbolj izkaže, kako je historični trenutek v prelomu sam s seboj. »Umetnost je nenehni pokazatelj tega, da je ‘čas iz tira’, ‘s tečaja pahnjen’, rečeno s Hamletom; da za sleherni čas velja – the time is out of joint. In prav v tej izpahnjenosti in iztirjenosti vznikne preblisk univerzalnega. Dejstvo, da je univerzalnost vselej pogojena, omejena s partikularnimi pogoji svojega nastanka, v ničemer ne spremeni njenega univerzalnega značaja, temveč ga, nasprotno, šele zares omogoča.« S povzemanjem misli filozofa Mladena Dolarja poskušamo le še dodatno osvetliti razmerja – družba, umetnost in zgodovinski trenutek.

Dela Vesne Bukovec in Janeza Zalaznika so družbeno kritična in izražajo trdno stališče. V podobe sta ujela stanje v družbi, trenutek, ko je sporna politika oblastnikov državljane in državljanke dvignila iz naslonjačev, da so se podali na ulice in trge, kjer odločno izražajo svoje nestrinjanje s postopki in ukrepi oblasti. Vendar so kljub ustavni pravici do javnega zbiranja in javnih zborovanj protestniki naleteli na oster odziv državnih represivnih organov. Bukovčevo in Zalaznika odločitev, »da se potopita v dani historčini trenutek«, povezuje z marsikatero umetnico in umetnikom širom planeta, ki pravtako reflektira aktualna družbena vrenja. Ne le sedaj, v tem družbenem trenutku, vedno smo in bomo potrebovali družbeno angažirano umetnost. Tako smo priča dialogu dveh vizualnih umetnikov dveh generacij, ki se vsak na svoj način ukvarjata z vlogo vizualne umetnosti v sodobni družbi. Njun dialog je tudi dialog dveh metjejev – kiparskega in slikarskega, pa četudi oba ustvarjata izven svojega osnovnega metjeja, kar je v sodobni umetnosti pogosti pojav. Risbe Vesne Bukovec so nastale na osnovi dokumentarnih fotografij različnih svetovnih fotografov. Ne glede na to, da Bukovčeve ne zanima ekspresivnost risbe, bi linijo, ki sledi predlogi, druga roka potegnila drugače, kajti poteza in risba vedno nosita osebni pečat, kot tudi mentalni in izrazni zapis, celo intimni zapis, ki v tem primeru komentira stanja v družbi. Šele skupni učinek podobe, besedila in naslova prinaša tisto pravo sporočilo njenih konceptualnih risb, saj je vse troje enakovreden del celotnega umetniškega dela in ključ k razumevanju avtoričinih del. Janez Zalaznik petek za petkom že dobri dve leti s fotoaparatom neumorno dokumentira protivladne proteste. Kot fotograf je očividec, ki v določenem trenutku pritisne na sprožilec, a v tem njegovem dejanju je že interpretacija tistega trenutka in dogajanja. Dokumentarna fotografija je objektivna le toliko, kolikor je tudi hkrati subjektivni pogled fotografa. Tega se Zalaznik dobro zaveda, in tako si ne dovoli, da bi zgolj dogajanje samo narekovalo tempo fotografskega beleženja, ampak predvsem njegov občutek za kompozicijo, ki »izreže« najboljši kader tistega danega trenutka dogajanja.

Njuna dela prikazujejo dva možna ustvarjalna pristopa, kako reflektirati družbeno stvarnost, in so hkrati tudi zgodovinski dokument. Vesnine risbe tako kot Janezove dokumentarne fotografije govorijo o stiski človeka, potisnjenega v kot, ko ga vladni režim stiska v precepu sistemskih in sistematičnih manipulacij. In, če kdaj, je v tem zgodovinskem trenutku pravi čas, da nam tudi umetniki in umetnice pomagajo razumeti, kaj se dogaja. Njun kritičen odziv na družbeno-politično situacijo, zaznamovano s hegemonijo političnega populizma in ksenofobije, zaznamovano s pojavom novih oblik fašizma ter ponovnim vzponom nacionalizma in sovražnega govora, je pomemben prispevek h globalnim družbenim gibanjem. Kritična, družbeno angažirana umetnost, ki vizualizira družbene neenakosti kot tudi nelegalno ravnanje politike, ima subverzivni potencial in je lahko konstruktivna, če nas pripelje k spremembi zornega kota, da vidimo in začnemo drugače razumeti kompleksnost družbenih razmerij. Nov zorni kot in nov razmislek o družbenih rečeh nas lahko vržeta iz okov umrtvičenosti in nas spremenita v aktivne državljanke in državljane.

—

Besedilo je nastalo ob razstavi Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik v Savinovem likovnem salonu v Žalcu leta 2022.

Informacija o razstavi
Zloženka (pdf)

_____

Priredba besedila ob razstavi v Pritličju v Ljubljani, 2022