{"id":1981,"date":"2014-11-20T01:58:56","date_gmt":"2014-11-19T23:58:56","guid":{"rendered":"http:\/\/www.vesna-bukovec.net\/eng\/?page_id=1981"},"modified":"2014-11-20T02:01:15","modified_gmt":"2014-11-20T00:01:15","slug":"vesna-bukovec-od-splosnega-k-posameznemu","status":"publish","type":"page","link":"http:\/\/www.vesna-bukovec.net\/eng\/texts\/vesna-bukovec-od-splosnega-k-posameznemu","title":{"rendered":"Vesna Bukovec: Od splo\u0161nega k posameznemu"},"content":{"rendered":"

Monika Ivan\u010di\u010d Fajfar<\/p>\n

—<\/p>\n

Dialog razstavljenih ciklusov There is no society without spectacle<\/em>* in Ali me no\u010dete, ker sem kriti\u010dna<\/em> odpira vpra\u0161anja o identiteti posameznika in vlogi posameznika v dru\u017ebi, hkrati pa poudarja funkcijo umetnosti pri iskanju odgovorov na aktualna dru\u017ebena vpra\u0161anja.<\/p>\n

Vesna Bukovec nas s ciklusom osmih risb spomni na delo Dru\u017eba spektakla (La Soci\u00e9t\u00e9 du spectacle, 1967) francoskega marksisti\u010dnega misleca Guya Deborda.** Niz s spleta vzetih primerov \u00bbdru\u017ebenega spektakla\u00ab ilustrira tezo, da spektakel ni skupek podob, ampak medosebni dru\u017ebeni odnos, katerega posrednik so podobe. Identitetne vloge posameznikov se vselej spreminjajo glede na dolo\u010deno dru\u017ebeno situacijo in tako oblikujejo skupno identiteto mno\u017eic; bodisi so to gledalci teni\u0161kega turnirja ali obiskovalci rock koncerta, protestniki na Wall Streetu ali vstajniki na slovenskih cestah, mno\u017eica, ki \u010daka na hrano, ali mno\u017eica, ki \u010daka novi iPhone, delavci tovarne v ste\u010daju ali \u0161olarji pri molitvi.<\/p>\n

\"factory-workers\"
\nIz serije There is no society without spectacle<\/em>, 2011, 2013<\/span><\/p>\n

 <\/strong><\/p>\n

Risbe iz ciklusa Ali me no\u010dete, ker sem kriti\u010dna<\/em> so referenca na strip z naslovom Tinza konceptualnega umetnika Marka Poga\u010dnika.*** Petin\u0161tirideset let kasneje je dru\u017ebena vloga \u017eenske \u0161e vedno podvr\u017eena stereotipom. Vesna Bukovec jo problematizira v seriji \u0161estnajstih podob z napisi, ki na gledalca naslavljajo vpra\u0161anja: Ali me no\u010dete, ker \u2026 sem \u017eenska, kriti\u010dna, naivna, depresivna, ker \u017eivim v rev\u0161\u010dini, imam lastno mnenje, pri\u010dakujem otroka, ker nisem mlada in lepa, ne jem dovolj zdrave hrane in podobno.<\/p>\n

\"Ali
\nIz serije Ali me no\u010dete, ker sem kriti\u010dna<\/em>, 2012<\/span><\/p>\n

 <\/strong><\/p>\n

Banalne ilustracije ob vpra\u0161anjih poglabljajo nelagodje gledalca. Namesto produkcije novih podob se Vesna Bukovec odlo\u010di za recikliranje in prerisovanje iz neskon\u010dne zaloge spletnih podob. To so fotografije, ki ilustrirajo raznolike medijske vsebine in pod katerimi v drobnem tisku nemalokrat preberemo \u00bbslika je simboli\u010dna\u00ab. Tako avtorica konceptualna izhodi\u0161\u010da, da je umetnost bolj delo duha kot ro\u010dne izurjenosti, soo\u010di z aktualnim stali\u0161\u010dem o medijski onesna\u017eenosti s podobami.<\/p>\n

Recikliranje podob se sklada z recikliranjem dru\u017ebenih stereotipov. Rutinska, neosebna in tehnicisti\u010dna risba s tu\u0161em na papir formata A4 poudarja osredinjenost na vsebino in ka\u017ee na univerzalnost upodobljenega. To gledalcu omogo\u010da poistovetenje. V ozadju na videz nevtralne risbe torej ni le ironija, cinizem in dru\u017ebena kriti\u010dnost, temve\u010d tudi osebno sugestivna sporo\u010dilnost.<\/p>\n

 <\/strong><\/p>\n

* Ni dru\u017ebe brez spektakla. **Guy Debord: Dru\u017eba spektakla. Komentarji k dru\u017ebi spektakla. Panegirik, Koda, 1999. ***Marko Poga\u010dnik: Tinza, strip, objavljen v Problemih, \u0161t. 83\u201384, str. 672\u2013702, 1969.<\/p>\n

\u2014<\/p>\n

Zgornje besedilo je del spremljevalnega besedila ob skupinski razstavi Ideja telesa<\/em>, ki je bila v galeriji Rika Debenjaka, novembra 2014.<\/p>\n

Zlo\u017eenka razstave<\/a> (pdf)<\/p>\n

Informacija o razstavi<\/a><\/p>\n

\u2014<\/p>\n

Dela omenjena v besedilu:<\/p>\n