Vesna Bukovec

Razstava Spominjanje za jutri

Razstava: Vesna Bukovec in Ana Čigon: Spominjanje za jutri
Lokacija: Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto
Datum: 4.–30. 4. 2025
Odprtje: petek, 4. 4., ob 19.00

Kuratorska ekipa: Ana Grobler, Sebastian Krawczyk, Iva Kovač, Urška Kleindienst

Razstava je izvedena v koprodukciji z Društvom za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk in je del 26. Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.

Foto: Levo: Vesna Bukovec, iz serije digitalnih risb Zakaj sem feministka?, 2023. Desno: Ana Čigon, performans Živele! Performativni aperitiv k videoumetnosti, 2019, foto: Nada Žgank / Mesto žensk

_____

O razstavi

Aprilska, druga razstava Mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore v Galeriji Alkatraz, pripravljena v sodelovanju z Društvom za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, predstavlja dve izmed ključnih umetnic, ki pri nas že več kot dve desetletji samostojno in več let skupaj delujeta na številnih področjih umetnosti. Pomembna podstat umetniškega delovanja Vesne Bukovec in Ane Čigon je družbena kritika in z njo feministična umetnost.

Umetnici od leta 2021 skupaj s kuratorico Tio Čiček razvijata projekt Delo v nastajanju. Znotraj njega je vloga spominjanja ta, da prinaša načine boljšega razumevanja lastnega odnosa do dela in skupnosti. Spominjanje, ki je mišljeno v najširšem obsegu in je tu proces vračanja pozornosti na preteklost z namenom odstiranja in povezovanja prezrtih zgodb in njihovih akterk_jev, je za umetnici pomembno orodje iskanja alternativ neoliberalni paradigmi.

Obe sta (bili) na različne načine z raznolikimi vlogami vključeni tako v festival Rdeče zore kot tudi v Festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, dva priznana nevladna akterja z daljšim stažem na področju feminizma v kulturi in umetnosti. Razstava Spominjanje za jutri je – poleg tega, da izpostavlja relevanten doprinos obeh umetnic k prepoznavanju pomembnosti feminističnih tematik v družbi in v ospredje postavlja njun prispevek k razvoju področja – obenem tudi posvetilo njunemu aktivističnemu delovanju.

Razstava Vesne Bukovec in Ane Čigon je tudi obeležitev delovanja obeh festivalov in povezav med njima, k katerim sta brez dvoma veliko doprinesli tudi umetnici sami. V duhu nedavno minule 25. obletnice Rdečih zor in aktualne 30. obletnice društva Mesta žensk je razstava prispevek k zgodovinjenju določenega obdobja in mapiranju sodelovanj v kontekstu feministične umetnosti v lokalnem prostoru, je akt spominjanja tistih dogodkov, konceptov, bojev in oseb, ki nam dajejo moč in vednost za grajenje feministične bodočnosti.

Več na spletni strani Galerije Alkatraz

Predstavitev v reviji Belle de jour

Vesna Bukovec – In vendar me briga
Revija Belle de jour, št. 2, december 2024

Glavna in odgovorna urednica revije Vesna Teržan me je povabila k predstavitvi mojega dela v drugi številki nove revije za umetnost, kulturo in politiko Belle de jour. Odločili sva se za objavo besedila kuratorke Nataše Kovšca, ki ga je napisala ob moji razstavi v Galeriji GONG v Novi Gorici decembra 2020. Avtorica moje portretne fotografije je Nada Žgank.

Revija je na prodaj v knjigarnah po Sloveniji: v Novi Gorici v Knjigarni Kavarni Maks, v Mariboru v knjigarni Mariborka in knjigarni Mladinske knjige, v Ljubljani v Šiškli in Konzorciju, v Kopru v knjigarni Mladinske knjige in v Knjigarni Libris. V Škofji Loki si jo lahko ogledate v restavraciji pr’ Pepet. Na prodaj je tudi v Tržaškem knjižnem središču na Trgu Oberdan v Trstu.

__________

Delo v nastajanju. Varljivi delovni čas

Projekcija in odprta diskusija: Delo v nastajanju. Varljivi delovni čas
Lokacija: Galerija Škuc, Ljubljana
Datum: petek, 20. 12. 2024, 19.00

Sodelujejo: Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

Delo v nastajanju je večletna umetniško-kuratorska raziskava in fluiden proces, ki raziskuje naš odnos do dela, skupnosti ter izkušenj in praks drugih. S sodelovanjem izpostavljamo prekarni položaj sodobnih delavk_. Posebnost procesa je v uporabi različnih medijev, skupinskega dela in učenja. Vključujemo sodelavke_ iz različnih področij, ki s svojimi premisleki sooblikujejo projekt, ter raziskujemo načine deljenja znanja in vključevanja udeleženk_ in obiskovalk_.

Varljivi delovni čas tako izvira iz večletne raziskave in se v njo tudi nazaj izteka. Na bralnem krožku* smo se pogovarjale_ o knjigi Bulšihti Davida Graeberja in razmišljale_ o tem, kako pogledi na vrednost in vrednotenje dela v knjigi rezonirajo z našimi življenji.

Ustvarjalke_ smo poleg Graeberja brale_ tudi knjigi Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe, avtorice Lilijane Burcar in knjigo Odrast. Besednjak za novo dobo, avtorji: Giacomo D’Alisa, Federico Demaria, Giorgos Kallis in drugi. Pri tem nas je zanimalo, kakšne rešitve je za organizacijo dela in razbremenitev ženskega reproduktivnega dela ponujal socializem in kako se z vprašanjem delovnega časa sooča odrast.

Na dogodku bomo predstavile video v katerem bo mag. Ajda Pistotnik iz organizacije Policy Lab predstavila poglede na organiziranje dela in družbe, ki jih predlaga gibanje odrast. Dr. Lilijana Burcar, pa bo naslovila zgodovinske razlike pogojev dela za ženske v socializmu in kapitalizmu in predstavila pomen sistemske emancipacije žensk.

S projekcijo in pogovorom naslavljamo novo raziskovalno temo delovnega časa in želimo s publiko razmišljati o mogočih alternativah, ki jih lahko najdemo v praksah iz preteklosti in idejah za prihodnost. Zgodovinskim in aktualnim strukturam in okvirom, ki nas omejujejo, s hkratno zaznavo lastne vpletenosti v procese vnovičnega produciranja končnih objektov in številnih dogodkov na umetnostnih področjih. V sklopu razširjene umetniške raziskave premišljamo o načinih bolje in pravičneje  organizirane družbe in dela onkraj kapitalizma.

*Za sodelovanje in deljenje razmislekov se zahvaljujemo Ajdi Ani Kocutar, Lari Mejač, Hani Čeferin, Vasji Progarju, Juliju Borštniku in Alenki Sottler.
______________

Zahvala: SCCA-Ljubljana, Galerija Škuc
Projekt podpira Ministrstvo za kulturo RS.

______________

V procesu umetniške raziskave so nastale risbe:

______________

Foto: arhiv avtoric

Intervju z Ano Čigon in Vesno Bukovec

Intervju z Ano Čigon in Vesno Bukovec
Kapital vedno išče načine, kako bi nekaj iz nečesa iztisnil zastonj

Andreja Kopač, fotografije: Boštjan Pucelj
Revija Rast, Založba Goga, oktober 2024

Andreja Kopač je za oktobrsko številko revije Rast novomeške Založbe Goga na temo dela, kapitala in sindikatov, pripravila večstranski intervju z Ano Čigon in mano o našem skupnem projektu Delo v nastajanju (Ana Čigon, Vesna Bukovec, Tia Čiček) in o najinih premislekih glede vloge dela v našem življenju.

Predstavitev številke na spletni strani revije
Spletna objava intervjuja

__________

Feminizem, umetnost, literatura in kurdsko žensko gibanje Dilar Dirik (ČKZ)

30. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk
9. 10. 2024, 17.00
Galerija Škuc, Ljubljana
Sodelujejo: Vesna Bukovec, Ana Čigon, Eva Jus, Petja Grafenauer, Tanja Mastnak, Elena Messner, Katja Kobolt, Zala Metlika

V angleščini

Skupna predstavitev dveh novih publikacij Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (ČKZ) v središče postavi tematsko številko revije ČKZ Feminizem, umetnost, literatura in monografijo Dilar Dirik Kurdsko žensko gibanje. Izhajajoč iz (post)jugoslovanskega prostora Feminizem, umetnost, literatura umetniško, literarno in v razširjeni dimenziji intelektualno delovanje umešča v materialnost in družbenost ter razkriva načine njihovih preteklih in sodobnih konstitucij kot mest, kjer se feminizem vzpostavlja kot idejna, metodološka, afektivna in politična intervencija. Kurdsko-arabska sociologinja in feministka Dilar Dirik pa v svoji monografiji Kurdsko žensko gibanje ne predstavi le zgodovine in sedanje prakse revolucionarnega kurdskega ženskega gibanja, temveč tudi možnosti političnega delovanja, vključno s pomenom revolucije danes za ženska gibanja širom sveta. Njen osnovni cilj je z gledišča in prakse revolucionarnega kurdskega gibanja žensk za svobodo predstaviti njegov namen in obseg politične vizije, z upanjem in željo po izgradnji mostov med različnimi boji za svobodo.

Sodelujoče piske, urednice in prevajalke bodo izhajajoč iz svojih prispevkov prevetrile načine in pomene preteklega in današnjega feminizma za samo vprašanje kam in kako naprej; torej za samo delovanje feminizma pri nas in širše.

Več na spletni strani Mesta žensk

____________

Ne dogodku bom predstavila serijo risb Zakaj sem feministka? (2023) – portrete avtoric prispevkov v tematski številki ČKZ Feminizem, umetnost, literatura

Razstava Delo v nastajanju na Festivalu delavskega filma Kamerat

Razstava: Delo v nastajanju. Za boljši svet
Lokacija: Galerija Mašinhaus, Hrastnik
Datum: 27.–30. 6. 2024
Odprtje in pogovor: petek, 28. 6. 2024, ob 16. uri

Sodelujejo: Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

_____

O razstavi

Večletna umetniško-kuratorska raziskava na temo dela, premišljanja o pogojih deljenja znanja in iskanja alternativnih družbenih ter organizacijskih ureditev nosi začetke v snovanju razstave Delo v nastajanju, ki je bila prvič na ogled novembra 2022 v Galeriji Škuc in je ponovno razstavljeno v kontekstu Festivala delavskega filma – KAMERAT.

S sodelovanjem iščemo odgovore na vprašanja: Kako naprej? Kakšno prihodnost si lahko zamislimo in načrtujemo? Kako vzpostavljati in vzdrževati povezano in solidarno skupnost? Ali znamo sodelovati in kako moramo sebe in družbo prillagoditi ter oblikovati, da bi lahko bolje sodelovale_i? itd. Z željo po globljem razumevanju aktualnega pristopa do dela samega in vloge, ki jo igra znotraj trenutne družbene ureditve, smo med pripravami na razstavo zasnovale_i bralni krožek z namenom deljenja znanja in prebiranja literature, vezane na teorijo dela, skrbi, postkolonializma, delavskih gibanj ipd. Želel_i smo se odučiti hierarhije vrednot, ki produkt postavljajo nad proces, produktivnost in profit pa nad človeka.

Željo po iskanju alternativnih oblik delovanja in bivanja je kmalu zamenjala nuja po odučenju delovnih vzorcev in sprejetju drugačnih načinov prejemanja, deljenja in grajenja znanja. Tako je tudi našo pozicijo iskanja idealnih oblik, ki sicer že sama po sebi kaže na neoliberalno in predvsem inherentno željo po »popolnem«, zamenjalo načelo odprtosti, prilagajanja in sprejemanja – v končni fazi celo okrevanja, ki ga razumemo kot ključnega na poti k prestrukturiranju škodljivega sistema vrednot.

Delo v nastajanju je fluiden proces, ki ga snujemo z željo po boljšem razumevanju lastnega odnosa do dela in skupnosti, kot tudi z zanimanjem za druge in/ali drugačne izkušnje, stališča in tudi prakse. Z medsebojnim sodelovanjem želimo izpostaviti prekaren oziroma nevaren socialno-družbeni položaj, v katerega je potisnjen_a sodobna_en delavka_ec. Razstava z risbami odpira prostor premisleka o osebnih stiskah današnjih prekarnih delavk_cev, željah in zahtevah po znosnejšemu življenju in pravičnejši družbeni ureditvi. Dotakne se tudi preteklih delavskih bojev in dosežkov delavskega organiziranja v tem prostoru ter osebnega angažiranja žensk na različnih protestih za družbene spremembe po vsem svetu.

Na razstavi Delo v nastajanju. Za boljši svet razstavljamo video Prekariat sveta … (2022), v katerem so svoje mnenje o delu, sodobni_emu delavki_cu, skupnosti in prihodnosti z nami v prijazno delile sindikalistka Tea Jarc (Sindikat Mladi plus), dr. Svetlana Slapšak (upokojena redna profesorica, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica) ter Jadranka Vesel (Rise, raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo). Na razstavo so vključene tudi serija risb Delo v nastajanju (2022) Ane Čigon, seriji risb Vesne Bukovec In vendar me briga (2019) in Dediščina (2022) ter risba Drugačen svet je mogoč (2021).

Delo v nastajanju opozarja na dejstvo, da je trenutne oblike dela in delovanja potrebno premisliti ter določene vedenjske in represivne vzorce prepoznati, se jih odučiti in se jim zoperstaviti. Načine okrevanja in opolnomočenja vidimo v deljenju znanja, ustvarjanju skupnosti in vzpostavljanju drugačnih življenjskih ter delovnih razmer. Preoblikovanje obstoječe hierarhije vrednot, ki zapostavlja delavko_ca zavoljo profita in lažnega »napredka«, pa vidimo kot ključno za snovanje pravičnejšega sveta.

Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

Več na spletni strani festivala

Zahvala: Flopitisk, SCCA-Ljubljana

_____

________

Foto: Vesna Bukovec, Julia Pristovnik