Vesna Bukovec

Dialogi: Zakaj feminizem danes?

V tematski številki Dialogov z naslovom Zakaj feminizem danes? je objavljenih osem risb iz serije Ali me nočete, ker sem kritična, 2012

… Med preteklostjo in prihodnostjo pa se umešča sedanjost, ki ostaja patriarhalna. Celotno številko tako prebada izbor osmih risb iz serije Ali me nočete, ker sem kritična (2012) Vesne Bukovec, prirejenih za to objavo. Risbe s tušem vzpostavljajo kritični dialog s stripom Tinca, ki ga je Marko Pogačnik objavil v Problemih na višku seksualne revolucije leta 1969. Njegovo tematizacijo moškega zavračanja žensk in njihove stereotipizirane želje po ugajanju (“ali me nočete”) si Vesna Bukovec subverzivno prilasti in iz ženske oziroma feministične perspektive “vrača pogled”. Željo po ugajanju spremeni v kljubovanje:“Ali me nočete, ker sem nepredvidljiva? Ali me nočete, ker hočem višjo plačo? Ali me nočete, ker pričakujem otroka? Ali me nočete, ker nisem mati? Ali me nočete, ker sem ženska?” …

iz uvodnika Katje Čičigoj in Jasmine Založnik

Več o številki

Celotna številka (pdf)

Svetovni dan AV dediščine v Slovenski kinoteki

Projekcija: Svet te je dolžan živeti (izbor iz arhiva Postaja DIVA, pripravila Anita Budimir) in Naključno srečanje (izbor iz arhiva Ursula Blickle, pripravila Claudia Slanar)
Lokacija: Slovenska kinoteka, Miklošičeva 28, Ljubljana
Datum: petek, 27. 10. 2017, ob 19.00 in ob 21.30

Slogan letošnjega praznovanja je »To je tvoja zgodba – ne pozabi je!«. Anita Budimir, raziskovalka iz Zagreba, je iz arhiva Postaje DIVA izbrala sedem video del, ki so nastala z metodo apropriacije oziroma z ustvarjanjem »nove zgodbe« iz najdenih posnetkov. Na ogled bodo dela Uršule Berlot, Vesne Bukovec, Nevena Korde, Damijana Kracine, Gorazda Krnca, Nataše Prosenc Stearns in Mirka Simića. Video dela si prilaščajo raznolike vire izvirnih podob, estetik in konceptov, s subtilnim (političnim) sporočilom pa opozarjajo tudi na vprašanja o (avdiovizualni) dediščini.

Video arhiv Ursula Blickle, ki deluje na Dunaju (v okviru umetnostnega kompleksa Belvedere/21er Haus) od leta 2007 s fokusom na gradivu od devetdesetih let dalje, hrani 2.500 video del avstrijskih in mednarodnih umetnikov. Claudia Slanar, vodja arhiva, je za ljubljansko projekcijo izbrala osem novejših video del (od 2010 do danes) umetnikov in umetnic: Karin Ferrari, Hanakam & Schuller, Lydia Nsiah, Victoria Preuer, Katharina Schaar, Dagmar Schürrer, Christoph Schwarz in Edith Stauber.

Na projekcijah bosta kuratorki predstavili izbrana video dela. Po projekcijah iz dveh video arhivov ob 21.30 uri sledi projekcija avdio-vizualnega projekta Razpoke vmesnika IV. in V. avtorja Luke Prinčiča.

Vabljeni, da se nam pridružite. Vstop na oba dogodka je prost!

Več

Na-poti / In-On the Way

Razstava: Na-poti / In-On the Way. Čas za zgodbe in Migracije strahu
Lokacija: KGLU – Koroška galerija likovnih umetnosti in javne površine, Slovenj Gradec
Datum: 12. 10.–3. 12. 2017
Otvoritev: četrtek, 12. 10. 2017, ob 19. uri

Pod skupnim naslovom NA-POTI (IN/ON THE WAY) v KGLU odpirajo razstavi Migracije strahu in Čas za zgodbe, ki se dotikata globalnega vprašanja migracij, osebnih zgodb in izkušenj ljudi ter hkrati posledic tako za samo politično in ekonomsko sliko kot tudi posledic za miselni okvir prebivalcev in državljanov Evrope.

www.glu-sg.si

ČAS ZA ZGODBE
Kuratorki: Katarina Hergold Germ & Andreja Hribernik
Umetnice in umetniki: Kim Albrecht, Nika Autor, Vesna Bukovec, Lana Čmajčanin, Nadine Kaadan, Jure Markota, Jalal Maghout, Škart

Razstava Čas za zgodbe je del mednarodnega projekta, ki se osredotoča na kulturne kontekste in izročila, ki se prenašajo ravno z zgodbami, te pa ponujajo možnost za ustvarjanje in vzpostavljanje novih, kolektivnih in povezanih spominov in izkušenj kljub kulturnim razlikam, ki ločujejo evropski in arabski svet. V septembru so v Slovenj Gradcu potekale rezidence, kjer so gostujoči umetniki izvajali delavnice in sodelovali na pogovorih ter predstavitvah, zasnovali pa so tudi dela, ki bodo razstavljena na javnih površinah v Slovenj Gradcu.

Razstavo Čas za zgodbe podpira evropski program Ustvarjalana Evropa.

—

MIGRACIJE STRAHU
Kuratorja: Ilina Koralova & Boris Konstadinov
Umetnice in umetniki: Azra Akšamija, Nika Autor, Lana Čmajčanin, Plamen Dejanoff, Petja Dimitrova, Juliane Ebner, Dejan Kaludjerović, Luiza Margan, Emil Mirazchiev, Alban Muja, Oliver Ressler, Ute Richter, Kamen Stoyanov, Škart, Borjana Ventzislavova & Mladen Penev, Clara Wildberger

Strah je naravni obrambni odziv na nevarnost, ki se lahko razkriva v dejanjih nasilja, vdaje ali umika. Toda v nasprotju s prebivalci narave ima strah med človeškimi bitji precej širši razpon manifestacij: od zgolj fizičnega uničenja prinašalca domnevne nevarnosti do subtilnejših načinov izražanja, kot so sovraštvo, predsodki, nestrpnost. Človeški strah je lahko upravičen, lahko pa je tudi namišljen simptom duševne motnje ali posledica takšne ali drugačne manipulacije s posameznikom. Ni le psihološki, temveč tudi družbeni pojav, in kot takšen sodi v človeško zgodovino in družbo.
21. stoletje, ki ga zaznamujejo dogodki 11. septembra, je po vsem svetu prineslo razraščanje strahu in tesnobe, kakršnih v zahodnih družbah do tedaj toliko nismo poznali, pred nedavnim pa sta zaradi terorističnih napadov v Evropi, begunskega vala in humanitarne krize, ki mu je sledila, dosegla neslutene razsežnosti. Različni raziskovalci so pokazali, da so migracije in terorizem tisto, česar se Evropejci zdaj najbolj bojijo. Toda v starih pa tudi novih kapitalističnih družbah se že desetletja skrivajo tudi strahovi pred brezposelnostjo, poglabljanjem družbene neenakosti, osebnim neuspehom ali finančnim propadom. Begunski val je dodal le še močno zadnjo spodbudo, ki je sprostila nekaj, kar je bilo že nekaj časa bolj ali manj potlačeno. Negotovost in nenehna grožnja sta podžgali nacionalistična in skrajna desničarska gibanja. Skeptičnost glede koncepta združene Evrope se je med prebivalci držav članic Evropske unije še poglobila.
To je izhodišče projekta Migracije strahu. Vrti se okoli resničnih, namišljenih, posameznikovih in skupnih splošnih strahov, ki so v zadnjih letih splavali na površje. Ti strahovi in zlasti načini, ki jih je za spopadanje z njimi lahko našla sodobna (evropska) družba, so sfere, ki jih namerava raziskovati ta projekt.

Projekt mednarodnega multidisciplinarnega sodelovanja Gradec–Plovdiv–Slovenj Gradec–Leipzig.

—

Na razstavi Čas za zgodbe sodelujem z novo serijo risb z naslovom Materino znamenje (2017).

—

Foto: Nika Hölzl Praper, Vesna Bukovec

—

Otvoritev razstave, foto: Nika Hölzl Praper

več fotografij

Simbol, znak in barva

Razstava: Osrednja razstava na 6. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU 2017: Simbol, znak in barva
Lokacija: Gorenjski muzej / Galerija v Mestni hiši, stebriščna dvorana, Glavni trg 4 in druge lokacije v Kranju
Datum: 3. 10.–5. 11. 2017
Otvoritev: torek, 3. 10. 2017, ob 17. uri (Glavni trg, Kranj)

Kuratorka: Mojca Grmek

Sodelujejo: Boris Beja, Vesna Bukovec, Tina Dobrajc, Črtomir Frelih, IRWIN, Marko Jakše, Boštjan Kavčič, Lučka Koščak, Vladimir Leben, Polonca Lovšin, RONE84, Saba Skaberne, Nataša Skušek, Jože Slak – Đoka, Nina Slejko Bloom, Matej Stupica, Andraž Šalamun, Petra Varl, Jaka Vatovec, Leon Zuodar, Tilen Žbona

Kuratorski izbor Mojce Grmek sestavljajo dela, ki osvetljujejo, kako se z različno rabo znaka, simbola in barve (re)producira pomen. Razdelila jih je v tri skupine. V prvi so dela, ki se poigravajo z znaki in simboli, ki jih običajno dojemamo kot gradnike slovenske nacionalne identitete. V drugi skupini so dela, ki posegajo na področje religije, zlasti krščanstva. Tretja skupina del pa posega na področje potrošniške kulture, ki se je pri nas razmahnila po osamosvojitvi, s prehodom v kapitalizem.

Kuratorsko besedilo je dostopno v katalogu festivala (pdf, str. 43-44)

Spletna stran festivala

—

Na razstavi sodelujem z dvema video deloma: Consumer Culture … (2007) in Moje sanje, lepo stanovanje (2010).

Vizualna podoba 23. festivala Mesto žensk

Ponovno sodelujem z ekipo festivala Mesto žensk. Zasnovala sem vizualno podobo 23. edicije festivala in oblikovala tiskovine.

www.cityofwomen.org
katalog (pdf)

Na-poti: Čas za zgodbe. Umetniške rezidence v Slovenj Gradcu

Projekt: Na-poti: Čas za zgodbe. Umetniške rezidence v Slovenj Gradcu
Lokacija: KGLU – Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec
Datum: 13.–27. 9. 2017

Pod skupnim naslovom NA-POTI (IN/ON THE WAY) bo v KGLU v septembru in oktobru potekalo več aktivnosti, ki se osredotočajo na temo migracij, beguncev, osebnih zgodb in izkušenj ljudi ter hkrati posledic tako za samo politično in ekonomsko sliko kot tudi za miselni okvir prebivalcev in državljanov Evrope.
Čas za zgodbe izpostavlja pomen poznavanja kulturne zgodovine različnih narodov in okolij, saj je ravno poznavanje prva skupna točka na poti k razumevanju drugih kultur, ki prihajajo v Evropo z migracijskimi tokovi. Umetniki Nadine Kaadan, Vesna Bukovec, Jure Markota, Jalal Maghout, Nika Autor in duo ŠKART bodo v parih izvajali delavnice, na katerih bodo skozi dialog z udeleženci razvijali nove interpretacije tradicionalnih motivov v luči migrantske krize. Predstavili pa bodo tudi njihov način dela in problematiko, s katero se ukvarjajo, ter izhodišča za novo nastajajoča dela, ki bodo vključena v razstavo Čas za zgodbe (12. 10., KGLU), ki bo potekala pod krovnim imenom Na-poti.

Projekt podpira evropski program Ustvarjalna Evropa.

Več o projektu

—

Pogovor z umetniki:
Vesna Bukovec, Nadine Kaadan, Jalal Maghout, Jure Markota
Četrtek, 14. september, ob 18:00, Čajnica PEČ, ob slabem vremenu KGLU

Predstavitev in pogovor z umetniki, ki sodelujejo na rezidencah v okviru projekta Čas za zgodbe.
Sodelujoči: Vesna Bukovec, Nadine Kaadan, Jalal Maghout in Jure Markota.
Pogovor bo povezovala Andreja Hribernik.

—

Nadine Kaadan & Vesna Bukovec – Zelišča brez meja
Sajenje zelišč in nabiranje zgodb (delavnica)
Četrtek, 14. september, ob 19:00, KGLU

Delavnica je namenjena druženju in zbiranju osebnih zgodb in spominov na zelišča, kot so jih uporabljale naše babice. Z delavnico želimo razviti dialog in medkulturno izmenjavo. Skupaj bomo mestno zeliščno gredico zasadili z zelišči, značilnimi za kulture bližnjega vzhoda, pa tudi z avtohtonimi zelišči, ki se uporabljajo v koroški kuhinji.
Delavnica bo izvedena v sodelovanju z Ekološkim društvom Slovenj Gradec.

Zgodbe o rastlinah, ki smo jih zasadili na delavnici, zbiramo na blogu.

Foto: Špela Peruš
Več fotografij

Pogovor z umetnicami in umetniki

—

Delavnica Zelišča brez meja
Foto: Špela Peruš, Vesna Bukovec