Vesna Bukovec

Spletna razstava Kdo smo mi? ob 30. obletnici Mirovnega inštituta

Mirovni inštitut letos praznuje 30. obletnico delovanja. Oblikovala sem priložnostni logotip in tudi spletno razstavo, ki smo jo idejno zasnovale skupaj z Vlasto Jališič in Lano Zdravković.

30-let.mirovni-institut.si

Vizualna podoba festivala Mesto žensk in sokuriranje razstave Dr. Xenia: Četrti vogal – Pravice za naše boje

Šesto leto sodelovanja z Mestom žensk (2016, 2017, 2018, 2019, 2020).
Zasnova vizualne podobe 27. edicije festivala, oblikovanje festivalske spletne strani in tiskovin.

So-kurirala sem tudi razstavo Dr. Xenia: Četrti vogal – Pravice za naše boje v Galeriji Alkatraz.
Dr. Xenia je novonastala skupna večspolna entiteta umetnic Andreje Džakušič, Keiko Miyazaki, Ive Tratnik in umetnika Simona Macuha.
Kuratorska ekipa: Vesna Bukovec, Ana Grobler in Sebastian Krawczyk

Dr. Xenia: Četrti vogal – Pravice za naše boje, foto: Mojca Senegačnik

Onkraj meja

Razstava: Onkraj meja
Lokacija: Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje
Datum: 28. 9.–5. 12. 2021
Odprtje: torek, 28. 9. 2021, ob 19. uri 

Umetnice in umetniki: Tara Najd Ahmadi, Nika Autor, Center for Political Beauty, Vesna Bukovec, Lana Čmajčanin, Ana Teresa Fernández, Jošt Franko, Majd Abdel Hamid, Ibro Hasanović, Maja Hodošček, IRWIN, Richard Alexander Lou, Alban Muja, Lara Reichmann, Sandra Schubert, Helene Thümmel & Ewelina Świnecka, Hannes Zebedin

Kustosinji: Maja Antončič, Andreja Hribernik

O razstavi

Zgodovina človeštva se bere kot zgodovina postavljanj in prestavljanj ozemeljskih meja. Danes so meje predvsem sredstvo za nadzor pretoka ljudi in tako predstavljajo kompleksen družbenopolitični pojav, ki odločilno vpliva na življenja posameznikov. Pri vzpostavljanju identitete posameznika ali naroda meja nastopi kot element, ujet bodisi v reprezentacije zgodovinskih bojev za državljanstvo in heterogenih kulturnih bojev bodisi v utopije ali ideje transformacije skupnega demokratičnega imperativa sveta.

Razstava Onkraj meja podaja fragmente razmišljanja o vplivih meja, ki ljudem določajo življenjski prostor, jih pomikajo na družbeno obrobje, otežujejo dostojno življenje in transformirajo njihovo identiteto. Vzpostaviti želimo premislek o nekaterih obmejnih prostorih v obdobju zadnjih tridesetih let, v katerih so jasno vidne trajne problematike ali v katerih se situacije, povezane z mejo, celo zaostrujejo. Umetnice in umetniki v svojih delih orisujejo resnične zgodbe, pričevanja skupin in posameznikov civilne družbe, ki jim je politična meja determinirala življenje. Skozi predstavljene umetniške intervencije interpretirajo vzroke in posledice razmejitev v različnih geopolitičnih krajinah. Poudarjajo situacije, ki so povezane s prehajanjem meja in potovanji, z vprašanjem pravic manjšin, jezika, državljanstva in dela, z ločitvijo družin ter govorijo o trenutnem stanju migracijskih tokov v Evropi. V nekaterih projektih iz utopičnih potencialov prehajajo v rešitve z aktivističnim predznakom. Umetniške raziskave in interpretacije situacij na zunanjih in notranjih mejah Evrope ter na meji med ZDA in Mehiko ob razkrivanju vtisov iz obmejnih območij, osebnih zgodb ali družinskih tragedij na razstavi izrišejo zemljevid doživljanja sveta na ostrih robovih razmejitev. V delih sta ujeta ponovni premislek zgodovinskih resnic in geopolitičnih pojavov, vendar tudi alternativne rešitve, ki jih želimo izpostaviti kot prostore potencialnosti, če ne celo prihodnosti.

Iz obrazstavnega besedila Maje Antončič in Andreje Hribernik

Več o razstavi

Razstava je nastala v sodelovanju Centra sodobnih umetnosti in Koroške galerije likovnih umetnosti. Najprej se predstavlja v Celju, decembra pa se odpira v Slovenj Gradcu. Razstavi pod skupno vsebinsko idejo podajata več konceptualnih poudarkov, ki jih kuratorki skozi nabor umetniških del avtoric in avtorjev v obeh galerijah razširjata in spreminjata. S poskusom prožne kontekstualizacije tematskih sklopov in umetniških del prehajata meje zgolj fizičnega prenosa razstave.

Prispevek v oddaji Kultura, Barbara Štor, 28. 9. 2021, RTV SLO

__________

Na razstavi sodelujem z grafično mapo V iskanju svobode (Ecce homo), 2016

___

Fotografije z otvoritve >>

Foto: Tomaž Črnej

Na čigav račun? Pogovor z Vesno Bukovec o etičnih in političnih vidikih umetniškega ustvarjanja

Za živali! društvo za uveljavitev njihovih pravic iz Maribora organizira Pete dneve boja proti speciesizemu (diskriminaciji na podlagi vrste). V spletnem pogovoru smo se pogovarjale_i o mojem delu in mojih pogledih na etiko in politične vidike umetniškega ustvarjanja.

Iz napovedi dogodka:
Umetnica, ki jo vidno zaznamuje angažirana družbeno-politična drža, v svojih delih pogosto tematizira zatiranje in izkoriščanje različnih družbenih skupin in živali kot posledico delovanja globalnega kapitalizma. Vrstna, seksualna, rasna nestrpnost pogosto nastopajo v istih umetniških serijah in tako neposredno kažejo na skupen izvor. Z umetnico se bomo pogovarjale_i o etičnih in političnih razmislekih, ki spremljajo njeno ustvarjanje, o umetniških strategijah, ki jih ubira, da doseže jasno sporočilnost, in o tem, ali je umetnost politično emancipatorna sama po sebi.

Kreativni impulzi industrijske dediščine

Razstava: RESCUE – kreativna obnova zapuščenih industrijskih območij v Evropi: Kreativni impulzi industrijske dediščine
Lokacija: dvorišče Valvasorjeve 40 in KIBLA PORTAL
Datum: 27.–28. 8. 2021

V petek in soboto, 27. in 28. avgusta, vabljene_i na Valvasorjevo 40 in KIBLA PORTAL, kjer se bo na območju nekdanje tekstilne tovarne in predilnice odvil umetniški program mednarodnega projekta RESCUE, ki ga v Mariboru organizira Društvo za sodobno umetnost X-OP.

Ogledale_i si boste lahko umetniške intervencije umetnic Maje Hodošček, Nike Rupnik, Vesne Bukovec, Toni Soprano Meneglejte in umetnikov lo mila, Boruta Popenka in Janeza Klenovška ter delo Sare Bezovšek in Dorijana Šiška. V sodelovanju z Industriopolisom se boste lahko podale_i na vodeni ogled nekdanjih industrijskih območij na Studencih, ter si ogledale_i Forum gledališča zatiranih v izvedbi KUD Transformator in KUD ZIZ. Skupaj si bomo ogledale_i filmski projekciji Neje Tomšič in Bojana Labovića, z ustvarjalcema pa se bo pogovarjal Rene Puhar. Predstavile_i bomo zbirko kratkih zgodb, rezultat delavnic namenjenih srednješolkam_cem, ki so nastale pod mentorstvom Toma Podstenška, ter fotoesej Janeza Klenovška in Simona Žlahtiča. Petkov in sobotni večer bosta zaokrožila performativna zvočna instalacija Kamnolom KISETSU umetnice in raziskovalke OR poiesis in audio-vizualni projekt D2HGPH zvočnega umetnika Nevena M. Agalme.

Dvodnevni dogodek se skozi umetniške intervencije v javni prostor nekdanje tekstilne tovarne na Studencih, fragmentirano razstavo, filmske projekcije, forum gledališča zatiranih, pogovore z ustvarjalci, predstavitve publikacij projekta, voden ogled mariborske industrijske dediščine in avdio-vizualne performanse ukvarja s kreativno regeneracijo nekdanjih industrijskih območij ter njihovo trenutno in prihodnjo uporabo. Dogajanje, ki je umeščeno v vmesni prostor dvorišča industrijskega kompleksa, ustvarja prostor kreativnega eksperimentiranja ter neposredno intervenira v post-industrijsko krajino in njen širši družbeni kontekst vsakdanjega življenja. V okviru celotnega projekta in še posebej tega dogajanja se namreč sprašujemo ali v takšnem okolju dejansko obstaja prostor za umetniške intervencije in pod kakšnimi pogoji? Pričujoči umetniški projekti, dogodki in intervencije prepletajo elemente in oblike vizualnih, zvočnih, literarnih in odrskih umetnosti, obenem pa se povezujejo s specifikami dotične lokacije – arhitekturo, urbanizmom, oblikovanjem in socialno ter delavsko zgodovino industrije v Mariboru, s čimer prispevajo k celostnem in večplastnem pristopanju k problematiki industrijske dediščine.

Vstop je prost. Dogajanje bo potekalo v skladu s PCT protokolom in priporočili NIJZ.

> Program

Vabilo (pdf)

__________

Na razstavi sodelujem z izborom štirih risb iz večje serije Na čigav račun, v katerih izpostavljam etična vprašanja nereflektiranega potrošništva in njegovih negativnih posledic za živali in ljudi.

_____

Foto: arhiv X-OP

VideoDvorišče.7

Projekcija: VideoDvorišče.7 | Po hribu navzdol. Nove pridobitve Postaje DIVA
Lokacija: notranje dvorišče Galerije Škuc, Ljubljana
Datum: torek, 24. 8. 2021, 21.00

Po hribu navzdol
Nove pridobitve Postaje DIVA

Kuratorka: Vesna Bukovec (SCCA-Ljubljana)
Trajanje: 45′

Študentski video Urške Aplinc (Drča, 2014) prikazuje neumorno absurdno gibanje s pomočjo rekvizita, ki ni narejen po meri telesa, in ga zato sili v točno določeno držo in gibanje. Nataša Berk si izpolni dolgoletno željo in z lastnimi alter egi ustanovi glasbeno skupino, s katero nastopi na odru v videu PolyPlay (2007). Ana Nuša Dragan v svojem prvem dokumentarcu Nekaj informacij (1968) posname selitev iz študentskega naselja, s čimer zajame slovo od igrive mladosti in prehod v odrasli svet. Z odgovornostmi odraslega sveta, ki ga zaznamuje predvsem plačevanje računov, se v videu Odpihni moje račune. Kalkulator (2012) spopada Lada Cerar. Maja Škerbot v televizijskem portretu iz leta 1997 predstavi “nekonvencionalno gospo” Mileno Kosec, “šušmarko in diletantko”, ki dela brez pravil. Na njenem zelenjavnem vrtu so takrat imela svojo lastno državico ptičja strašila, ki so v novonastali državi v obliki ptiča na jugovzhodu Evrope prepoznala idealno lokacijo. Država naj bi svojim prebivalkam in prebivalcem zagotavljala varnost. Kako izgleda zagotavljanje varnosti v času pandemije, izkoriščanja, nasilja, podnebnih sprememb in lažnih novic se sama sprašujem v videu Kaj je nevarnost? (2020/21). Tatiana Kocmur v performansu Alopecia areata (2018) rekonstruira stanje duha v obdobju osebne stiske, posledice dvomov, strahov in frustracij. Pri spopadanju z osebnimi stiskami morda lahko pomagajo programski vmesniki z ženskim glasom – digitalne šamanke iz dvokanalnega videa Vala (2017) Agnes Momirski. Performans Jatun Risbe Be-coming Tree. Autumn (2020/2021) prinaša vpogled v sožitje življenja in smrti v naravi, spajanja z gozdom in vzpostavljanja dialoga med svetovnim spletom in svetovno micelijsko mrežo.

• Drča, Urška Aplinc, 2014, 1′ 52”
• PolyPlay, Nataša Berk, 2007, 4′ 18”
• Nekaj informacij, Ana Nuša Dragan, 1968, 1′ 54”
• Odpihni moje račune. Kalkulator, Lada Cerar, 2012, 2′ 51”
• Intervju z Mileno Kosec, Maja Škerbot, 1997, 5′ 10”
• Kaj je nevarnost?, Vesna Bukovec, 2020/2021, 2′
• Alopecia areata, Tatiana Kocmur, 2018, 5′ 40”
• Vala (dvokanalni video), Agnes Momirski, 2017, 10′ 16”
• Be-coming Tree. Autumn, Jatun Risba, 2020/2021, 10′ 27”

Več

VideoDvorišče je program kuriranih projekcij in pogovorov o umetnosti, videu in filmu. V spomladansko-poletnem obdobju stopamo iz temne kinodvorane in hladnega galerijskega prostora ven, na prosto. SCCA-Ljubljana v sodelovanju z Galerijo Škuc pripravlja dogodke na njihovem notranjem dvorišču. Program pripravljamo v sodelovanju z Društvom Kraken in zajema dela iz arhiva Postaja DIVA, spletnega in fizičnega arhiva video in medijske umetnosti ter kratke filme iz preteklih edicij Mednarodnega festivala kratkega filma FeKK.

________

V izbor sem vključila tudi svoj video Kaj je nevarnost?, 2020/21