Vesna Bukovec

Objava ilustracije v Sobotni prilogi

V Sobotni prilogi Dela, ki je izšla 9. aprila 2022, je bila objavljena moja risba z naslovom Putinova vojna. Nastala je kot ilustracija k eseju Vojna in mir: toliko zmore en sam človek pisateljice Widad Tamimi, s katero sva sodelovali že pri seriji zgodb in ilustracij Begunec_ka sem, 2015-2016.

Spletna objava

Vesna Bukovec, Putinova vojna, 2022

(P)ostati ženska

Razstava: (P)ostati ženska
Lokacija: Muzej novejše zgodovine Celje
Datum: 8. 3.—31. 8. 2022

Z razstavo (P)ostati ženska muzej odpira prostor premisleku o intimnem občutenju in zavedanju spola, družbenih odnosih in predstavljanju žensk v muzejih. Osebne zgodbe posameznic postavlja ob kolektivne in na njih raziskuje, kje so meje med osebnim in družbenim ter kje presečišča, kjer naše individualne izkušnje postanejo del skupne.

“Razstava obiskovalke in obiskovalce najprej sooči z vprašanjem, kaj sploh pomeni biti ženska in kdo vse je ženskega spola, ne omejujoč se na pravno-formalne in biološke definicije. Nato predstavlja boj za pravico do splava, ki jo je treba vedno znova ščititi pred političnimi težnjami po omejevanju, zgodovino molka o nasilju nad ženskami, ki ga je šele v preteklih desetletjih prekinilo feministično gibanje. V »Kotičku za punce« zbiramo mnenja, kaj pomeni odraščati v žensko in kako je za izkušnja obremenjena z družbenimi predstavami in stereotipi. Boj žensk za legitimnost odločanja o svojem telesu pripoveduje zgodba o izborjeni pravici do kolesarjenja, muzejsko gradivo, povezano z gospodinjskim delom, ki ga še vedno opravljamo v večji meri ženske, pa na novo interpretiramo skozi družbene pomene, ki jih nosi s tem, ko ostaja to delo spregledano in neovrednoteno. Na razstavi lahko stopite v čevlje, ki so jih nosile ženske, ki so bile v 2. polovici 20. stoletja zaposlene v ženskih poklicih ter preberete njihove zgodbe. Menstruacijo in spolnost, povezane z mnogimi tabuji, na razstavi ne skrivamo za pregradami, ampak z neposrednim nagovarjanjem kočljivih tem ženske opolnomočimo, da o svojih telesih razmišljajo odkrito in neposredno.”

V razstavo sta vključeni tudi umetniški deli Vesne Bukovec in Lee Culetto.

Kustosinja: Urška Repar
Strokovni sodelavki: Maja Antončič, Katja Pur
Oblikovanje: Neža Penca
Video vsebine na razstavi: Maja Hodošček, Nuša Ofentavšek

Ob razstavi je izšel zbornik prispevkov k občasnih razstavi (P)ostati ženska, v katerem so zbrana besedila avtoric: Maja Antončič, Tea Hvala, Nuša Komplet Peperko, Katja Pur, Urška Repar, dr. Polona Sitar in dr. Svetlana Slapšak.

Ob razstavi MNZC pripravlja številna javna vodstva in dogodke. Del programa pripravlja tudi Center sodobnih umetnosti Celje.

Več: spletna stran MNZC in spletna stran CSU

Medijski odzivi:
– Kolesarke so lahko še vedno problem, Špela Kuralt, Delo, 17. 3. 2022
– Postati ženska, razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje, Veronika K. Žajdela, Kultura, RTV SLO, 28. 3. 2022
– Veronika Gnezda: Lahko smo karkoli in vse to smo lahko v visokih petah, Kulturnice, Val 202, 28. 3. 2022

____

Na razstavi sodelujem s serijo risb Ali me nočete, ker sem kritična (2012)

Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik

Razstava: Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik
Lokacija: Savinov likovni salon, Žalec
Datum: 27. 1.—5. 3. 2022
Javno vodstvo z umetnico in umetnikom: četrtek, 3. 3. 2022, 18.00

Kuratorka: Vesna Teržan

O razstavi

Dialog med vizualno umetnico Vesno Bukovec in Janezom Zalaznikom je kot povzetek vztrajnostnega momenta sodobne globalizirane družbe, ki se vrti na mestu in se poglablja v brezno neoliberalnega kapitalizma. Dialog dveh vizualnih umetnikov je dialog dveh generacij, ki se vsaka na svoj način ukvarjata z vlogo vizualne umetnosti v sodobni družbi.

Projekt je preplet risb in grafik Vesne Bukovec s fotografijami Janeza Zalaznika, ki so bile posnete na protivladnih protestih v zadnjih dveh letih in izražata dva možna ustvarjalna prostopa, ki reflektirata družbeno stvarnost.

Razstavo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Podpora: Občina Žalec
Za ogled razstave je potrebno izpolnjevati enega od pogojev PCT.

Obrazstavno besedilo kuratorke Vesne Teržan
Vabilo (pdf)
Zloženka (pdf)

www.zkst-zalec.si

Savinov likovni salon, Žalec
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec

Odprto: pon-pet: 10.00 – 17.00, sob: 10.00 – 13.00.
Vstop je prost.

________

Medijske objave:

• Ni nam vseeno, Vesna Teržan, Mladina št. 6, 11. 2. 20222
• Prispevek Ksenije Rozman za VTV Magazin, 1. 2. 2022
• Barbara Štor, Vztrajnostni moment upora, Kultura, RTV SLO,  31. 1. 2022
• Damjana Kolar, Kako reflektirati družbeno stvarnost?, Mladina, 30. 1. 2022

ZKŠT Žalec, snemanje: Videoprodukcija Robert Gaber

________

Na razstavi sodelujem z deli:

• Ne v mojem imenu, 2016
• In vendar me briga / And yet I do bother, 2019 (izbor)
• Kolesarke prihajajo, 2020
• Drugačen svet je mogoč, 2021

________

Postavitev razstave
(foto: Janez Zalaznik, Vesna Bukovec)

Po resničnih dogodkih

Razstava: Po resničnih dogodkih. Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti. Pregledna razstava in serija performansov
Lokacija: Galerija sodobne umetnosti Celje
Datum: 14. 1.—17. 4. 2022

Umetnice in umetniki: Asiana Jurca Avci, Jaka Babnik, Boris Beja, Goran Bertok, Saša Bezjak, Sara Bezovšek, Rajko Bizjak, Vesna Bukovec, Andrej Brumen Čop, Lea Culetto, Vuk Ćosić, Ana Čigon, Andreja Džakušič, Eclipse (Tina Kolenik in Samira Kentrić), Mina Fina, Olja Grubić, Dejan Habicht, Betina Habjanič, Leonora Jakovljević, Žiga Kariž, Iztok Klančar, Andrea Knezović, Tatiana Kocmur, Tanja Lažetić, LEALUDVIK, Aprilija Lužar, Slađana Mitrović, Keiko Miyazaki, Peter Mlakar, Iza Pavlina, Tadej Pogačar, Arjan Pregl, Franc Purg, Sara Rman, Miha Satler, Zvonka T. Simčič, Nataša Skušek, Tomo Stanič, Ana Straže, Iva Tratnik, Manja Vadla, Tadej Vaukman, Noemi Veberič Levovnik, Valerie Wolf Gang

Performansi: 15. 4. in 16. 4. 2022
Saša Bezjak, Olja Grubić, IvAnKe, Iztok Klančar, Tatiana Kocmur

Kuratorki: Irena Čerčnik, Maja Hodošček

O razstavi

Večletni projekt Festival Račka, ki se usmerja na razmerje med seksualnostjo in umetnostjo, zaključujemo s pregledno razstavo izbora umetniških del, ki so nastala v slovenskem prostoru od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes, ter s serijo performansov, pripravljenih posebej za to edicijo festivala. Razstava Po resničnih dogodkih: prostori in artikulacije seksualnosti predstavlja različne vsebine in prostore seksualnega, ki so se izoblikovali v sodobnem slovenskem ustvarjalnem polju, ter različne načine umetniških pristopov. Razdeljena je v tri vsebinske sklope, in sicer telo, osvoboditev in intima, in je z mediji od slike, objekta, risbe, fotografije, videa in instalacije do performansa postavljena v Galeriji sodobne umetnosti, Likovnem salonu in Galeriji Račka.

iz spremnega besedila razstave

Več o razstavi

Prostori in artikulacije seksualnosti v umetnosti zadnjih treh desetletij, N.Š., MMC RTV, 17. 1. 2022

__________

Na razstavi sodelujem z videom Endless Game (Neskončna igra) (2006).

Onkraj meja

Razstava: Onkraj meja
Lokacija: Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec
Datum: 10. 12. 2021 – 20. 3. 2022

Umetnice in umetniki: Tara Najd Ahmadi, Francis Alÿs, Nika Autor, Boris Beja, Lonie van Brummelen & Siebren de Haan, Center for Political Beauty, Vesna Bukovec, Lana Čmajčanin, Ana Teresa Fernández, Jošt Franko, Majd Abdel Hamid, Ibro Hasanović, Maja Hodošček, IRWIN, Dejan Kaludjerović, Alojz Krivograd – Futy, Andreja Kulunčić, Richard Alexander Lou, Jure Markota, Alban Muja, Valentin Oman, Mark Požlep, Lara Reichmann, Sandra Schubert, Jože Suhadolnik in Mateja Kotnik, ŠKART, Helene Thümmel & Ewelina Świnecka, Karl Vouk, Hannes Zebedin

Kuratorki: Maja Antončič, Andreja Hribernik

O razstavi

Zgodovina človeštva se bere kot zgodovina postavljanj in prestavljanj ozemeljskih meja. Čez stoletja sta se spreminjala tako način določanja razmejitev kot njihova vloga. Meje so bile od konca fevdalnih družbenih ureditev vedno bolj povezane z nacionalno pripadnostjo in narodno identiteto, danes pa so predvsem sredstvo za nadzor pretoka ljudi in tako predstavljajo kompleksen družbenopolitični pojav, ki odločilno vpliva na življenja posameznikov. Pri vzpostavljanju identitete posameznika ali naroda meja nastopi kot element, ujet bodisi v reprezentacije zgodovinskih bojev za državljanstvo in heterogenih kulturnih bojev bodisi v utopije ali ideje transformacije skupnega demokratičnega imperativa sveta.

Razstava Onkraj meja podaja fragmente razmišljanja o vplivih meja, ki ljudem določajo življenjski prostor, jih pomikajo na družbeno obrobje, otežujejo dostojno življenje in transformirajo njihovo identiteto. Vzpostaviti želimo premislek o nekaterih obmejnih prostorih v obdobju zadnjih tridesetih let, v katerih so jasno vidne trajne problematike ali v katerih se situacije, povezane z mejo, celo zaostrujejo. Umetnice in umetniki v svojih delih orisujejo resnične zgodbe, pričevanja skupin in posameznikov civilne družbe, ki jim je politična meja determinirala življenje. Skozi predstavljene umetniške intervencije interpretirajo vzroke in posledice razmejitev v različnih geopolitičnih krajinah. Poudarjajo situacije, ki so povezane s prehajanjem meja in potovanji, z vprašanjem pravic manjšin, jezika, državljanstva in dela, z ločitvijo družin ter govorijo o trenutnem stanju migracijskih tokov v Evropi. V nekaterih projektih iz utopičnih potencialov prehajajo v rešitve z aktivističnim predznakom.

iz napovedi razstave na spletni strani KGLU

Več o razstavi

Razstava je nastala v sodelovanju Centra sodobnih umetnosti in Koroške galerije likovnih umetnosti. Najprej se predstavlja v Celju, decembra pa se odpira v Slovenj Gradcu. Razstavi pod skupno vsebinsko idejo podajata več konceptualnih poudarkov, ki jih kuratorki skozi nabor umetniških del avtoric in avtorjev v obeh galerijah razširjata in spreminjata. S poskusom prožne kontekstualizacije tematskih sklopov in umetniških del prehajata meje zgolj fizičnega prenosa razstave.

Prispevek v oddaji Kultura, Lea Vornšek Pejovnik, 13. 12. 2021, RTV SLO
Prispevek v oddaji Osmi dan, Lea Vornšek Pejovnik, 16. 12. 2021, RTV SLO

__________

Na razstavi v Celju sem sodelovala z grafično mapo V iskanju svobode (Ecce homo), 2016

Na razstavi v Slovenj Gradcu pa sodelujem z novim projektom Svet brez meja (2021), ki vključuje participativni del z razglednicami in serijo 9 risb.

_____

Fotografije postavitve risb in izbor prejetih razglednic

Zamisliti si svet brez meja

Kaj v vašem življenju (v preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti) bi bilo drugače, če državne meje ne bi obstajale?

V sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti KGLU vabim prebivalke in prebivalce Slovenj Gradca in okolice pa tudi šrišo javnost k sodelovanju pri projektu Svet brez meja.

Pridružite se mi v razmišljanju o drugačnem svetu – takem, brez državnih meja. Čeprav se ideja zdi utopična in nemogoča, je o drugačnem in bolj pravičnem svetu vredno razmišljati in si vsaj v domišliji predstavljati drugačne in bolj prijazne načine našega sobivanja. Vabim vas k razmisleku o tej temi. Kako bi se spremenilo vaše življenje, če državne meje ne bi obstajale in bi se lahko prosto gibali? Kako bi to spremenilo vašo preteklost, sedanjost pa tudi prihodnost? Kakšno bi bilo življenje vaše širše družine, npr. babice in dedka? Kam bi šli, če bi lahko potovali brez omejitev in kje bi si želeli živeti?

Vabim vas, da svoj premislek zapišete na kartico in jo pošljete/prinesete v KGLU. Lahko pa napišete tudi pismo ali pa mi pošljete elektronsko pošto na naslov vesna.bukovec@gmail.com. Vaše odzive pričakujemo do 10. novembra. Prejeti odzivi bodo razstavljeni ob vhodu v KGLU. Vaše odzive bom uporabila kot izhodišče za razvoj svojega umetniškega projekta za razstavo Onkraj meja decembra v KGLU.

Kartica (pdf)

Objava na spletni strani KGLU

foto: arhiv KGLU

______

>> Na podlagi prejetih odgovorov in lastnega raziskovanja ter premišljanja je nastal umetniški projek Svet brez meja.