Vesna Bukovec

hvala za ponovno priložnost, ki ste mi jo dali s tem, da ste me izbrali kot eno izmed letošnjih finalistov. Dejstvo, da moram kot izbrana finalistka narediti novo umetniško delo, ki bo predstavljeno na skupni razstavi in na podlagi katerega se boste odločali o zmagovalki/cu, me je postavilo pred velik izziv.

Kadarkoli se lotim novega projekta, me k tem vedno spodbudi nek izziv ali neka tema, ki je vezana ali na prostor in specifiko galerije ali na temo razstave, kadar je ta skupinska. Včasih pa izhajam tudi iz problematike, ki me trenutno zanima iz povsem osebnih razlogov. Ko sem razmišljala o tem, kakšen projekt naj naredim za razstavo nominirancev Nagrade Skupine OHO 2012, nisem mogla zanemariti pritiska, ki ga ima ta razstava na sodelujoče štiri umetnike. Tako tekmovanje in merjenje moči lahko primerjam s tekmovanjem v športu. Počutim se kot atletinja, ki mora na tekmi dati vse od sebe za dober rezultat oziroma za zmago, ki edina nekaj šteje. Zato me je zanimalo, kako se profesionalni športniki spopadajo s psihološkimi pritiski tekmovanja.

Psihologija športa se veliko ukvarja prav s tem, kako psihološki faktorji in osebnost vplivajo na rezultate (performace) športnikov. Psihološko analizo športnikove osebnosti se lahko razdeli na štiri sklope: mentalno trdnost (mental toughness), samo-učinkovitost (self-efficacy), vzburjenje (arousal) in motivacijo (motivation). Vse štiri lastnosti vplivajo na športnikov uspeh. Poleg dobre treniranosti na te lastnosti vpliva tudi atletova samozavest. Visoka raven samozavesti je dokaj redka prirojena osebnostna lastnost, da pa se jo pridobiti z vajo. Športni psihologi svetujejo atletom za izboljšanje samozavesti in rezultatov naslednje tehnike: uravnavanje mentalnega vzburjenja (arousal regulation), postavljanje ciljev (goal setting), vizualno predstavljanje (imagery), predtekmovalne rutine (preperformance routines) in samo-govor (self-talk).

Vse te psihološke tehnike zlahka prenesemo na različne življenjske in karierne izzive ter seveda na področje sodobne umetnosti, kjer sta prav tako močno prisotni tekmovalnost in rivalstvo. Umetniki med seboj tekmujemo ne le za nagrade, ampak tudi za finančno podporo projektom, štipendije, rezidence ter naklonjenost kuratorjev in galeristov. Tekmovanje v umetnosti pa ni enako tekmovanju v športu, kjer sodniki merijo s štoparico in fotofinišem. V novi seriji risb se ukvarjam z absurdnostjo in nepredvidljivostjo tekmovanj, v katere nas sili sistem sodobne umetnosti.