Vesna Bukovec

Kreativni impulzi industrijske dediščine

Razstava: RESCUE – kreativna obnova zapuščenih industrijskih območij v Evropi: Kreativni impulzi industrijske dediščine
Lokacija: dvorišče Valvasorjeve 40 in KIBLA PORTAL
Datum: 27.–28. 8. 2021

V petek in soboto, 27. in 28. avgusta, vabljene_i na Valvasorjevo 40 in KIBLA PORTAL, kjer se bo na območju nekdanje tekstilne tovarne in predilnice odvil umetniški program mednarodnega projekta RESCUE, ki ga v Mariboru organizira Društvo za sodobno umetnost X-OP.

Ogledale_i si boste lahko umetniške intervencije umetnic Maje Hodošček, Nike Rupnik, Vesne Bukovec, Toni Soprano Meneglejte in umetnikov lo mila, Boruta Popenka in Janeza Klenovška ter delo Sare Bezovšek in Dorijana Šiška. V sodelovanju z Industriopolisom se boste lahko podale_i na vodeni ogled nekdanjih industrijskih območij na Studencih, ter si ogledale_i Forum gledališča zatiranih v izvedbi KUD Transformator in KUD ZIZ. Skupaj si bomo ogledale_i filmski projekciji Neje Tomšič in Bojana Labovića, z ustvarjalcema pa se bo pogovarjal Rene Puhar. Predstavile_i bomo zbirko kratkih zgodb, rezultat delavnic namenjenih srednješolkam_cem, ki so nastale pod mentorstvom Toma Podstenška, ter fotoesej Janeza Klenovška in Simona Žlahtiča. Petkov in sobotni večer bosta zaokrožila performativna zvočna instalacija Kamnolom KISETSU umetnice in raziskovalke OR poiesis in audio-vizualni projekt D2HGPH zvočnega umetnika Nevena M. Agalme.

Dvodnevni dogodek se skozi umetniške intervencije v javni prostor nekdanje tekstilne tovarne na Studencih, fragmentirano razstavo, filmske projekcije, forum gledališča zatiranih, pogovore z ustvarjalci, predstavitve publikacij projekta, voden ogled mariborske industrijske dediščine in avdio-vizualne performanse ukvarja s kreativno regeneracijo nekdanjih industrijskih območij ter njihovo trenutno in prihodnjo uporabo. Dogajanje, ki je umeščeno v vmesni prostor dvorišča industrijskega kompleksa, ustvarja prostor kreativnega eksperimentiranja ter neposredno intervenira v post-industrijsko krajino in njen širši družbeni kontekst vsakdanjega življenja. V okviru celotnega projekta in še posebej tega dogajanja se namreč sprašujemo ali v takšnem okolju dejansko obstaja prostor za umetniške intervencije in pod kakšnimi pogoji? Pričujoči umetniški projekti, dogodki in intervencije prepletajo elemente in oblike vizualnih, zvočnih, literarnih in odrskih umetnosti, obenem pa se povezujejo s specifikami dotične lokacije – arhitekturo, urbanizmom, oblikovanjem in socialno ter delavsko zgodovino industrije v Mariboru, s čimer prispevajo k celostnem in večplastnem pristopanju k problematiki industrijske dediščine.

Vstop je prost. Dogajanje bo potekalo v skladu s PCT protokolom in priporočili NIJZ.

> Program

Vabilo (pdf)

__________

Na razstavi sodelujem z izborom štirih risb iz večje serije Na čigav račun, v katerih izpostavljam etična vprašanja nereflektiranega potrošništva in njegovih negativnih posledic za živali in ljudi.

VideoDvorišče.7

Projekcija: VideoDvorišče.7 | Po hribu navzdol. Nove pridobitve Postaje DIVA
Lokacija: notranje dvorišče Galerije Škuc, Ljubljana
Datum: torek, 24. 8. 2021, 21.00

Po hribu navzdol
Nove pridobitve Postaje DIVA

Kuratorka: Vesna Bukovec (SCCA-Ljubljana)
Trajanje: 45′

Študentski video Urške Aplinc (Drča, 2014) prikazuje neumorno absurdno gibanje s pomočjo rekvizita, ki ni narejen po meri telesa, in ga zato sili v točno določeno držo in gibanje. Nataša Berk si izpolni dolgoletno željo in z lastnimi alter egi ustanovi glasbeno skupino, s katero nastopi na odru v videu PolyPlay (2007). Ana Nuša Dragan v svojem prvem dokumentarcu Nekaj informacij (1968) posname selitev iz študentskega naselja, s čimer zajame slovo od igrive mladosti in prehod v odrasli svet. Z odgovornostmi odraslega sveta, ki ga zaznamuje predvsem plačevanje računov, se v videu Odpihni moje račune. Kalkulator (2012) spopada Lada Cerar. Maja Škerbot v televizijskem portretu iz leta 1997 predstavi “nekonvencionalno gospo” Mileno Kosec, “šušmarko in diletantko”, ki dela brez pravil. Na njenem zelenjavnem vrtu so takrat imela svojo lastno državico ptičja strašila, ki so v novonastali državi v obliki ptiča na jugovzhodu Evrope prepoznala idealno lokacijo. Država naj bi svojim prebivalkam in prebivalcem zagotavljala varnost. Kako izgleda zagotavljanje varnosti v času pandemije, izkoriščanja, nasilja, podnebnih sprememb in lažnih novic se sama sprašujem v videu Kaj je nevarnost? (2020/21). Tatiana Kocmur v performansu Alopecia areata (2018) rekonstruira stanje duha v obdobju osebne stiske, posledice dvomov, strahov in frustracij. Pri spopadanju z osebnimi stiskami morda lahko pomagajo programski vmesniki z ženskim glasom – digitalne šamanke iz dvokanalnega videa Vala (2017) Agnes Momirski. Performans Jatun Risbe Be-coming Tree. Autumn (2020/2021) prinaša vpogled v sožitje življenja in smrti v naravi, spajanja z gozdom in vzpostavljanja dialoga med svetovnim spletom in svetovno micelijsko mrežo.

• Drča, Urška Aplinc, 2014, 1′ 52”
• PolyPlay, Nataša Berk, 2007, 4′ 18”
• Nekaj informacij, Ana Nuša Dragan, 1968, 1′ 54”
• Odpihni moje račune. Kalkulator, Lada Cerar, 2012, 2′ 51”
• Intervju z Mileno Kosec, Maja Škerbot, 1997, 5′ 10”
• Kaj je nevarnost?, Vesna Bukovec, 2020/2021, 2′
• Alopecia areata, Tatiana Kocmur, 2018, 5′ 40”
• Vala (dvokanalni video), Agnes Momirski, 2017, 10′ 16”
• Be-coming Tree. Autumn, Jatun Risba, 2020/2021, 10′ 27”

Več

VideoDvorišče je program kuriranih projekcij in pogovorov o umetnosti, videu in filmu. V spomladansko-poletnem obdobju stopamo iz temne kinodvorane in hladnega galerijskega prostora ven, na prosto. SCCA-Ljubljana v sodelovanju z Galerijo Škuc pripravlja dogodke na njihovem notranjem dvorišču. Program pripravljamo v sodelovanju z Društvom Kraken in zajema dela iz arhiva Postaja DIVA, spletnega in fizičnega arhiva video in medijske umetnosti ter kratke filme iz preteklih edicij Mednarodnega festivala kratkega filma FeKK.

________

V izbor sem vključila tudi svoj video Kaj je nevarnost?, 2020/21

Hiša na hribu 2021

Razstava: V naročju kulturne in naravne dediščine | Hiša na hribu 2021
Lokacija: Žlebe 40, Medvode (Sv. Marjeta)
Datum: 20. 8.–19. 9. 2021

Sodelujoči:
† Franc Cegnar (SLO), Zvonka T Simčič (SLO), Mojca Senegačnik (SLO), Aleksandra Saška Gruden (SLO), Keiko Miyazaki (JAP/SLO), Andreja Džakušič (SLO), Miran Pešič (SLO), Oliver Pilić (SLO), Maria Mastola (FIN), Marloes van Son(NIZ), Dana Neilson (CAN), Mikka Korento (FIN), Jyrkki Nissinen (FIN), Jussi Pyky (FIN), Pekko Rinkinen (FIN), Juha Hilpas(FIN), Farbod Fakharzadeh (IR), Tuomo Savolainen (FIN), Ernst Truly (USA), Andrea Coyotzi Borja (MEX), Mladen Bilić (HR/SLO), Ervin Potočnik (SLO), Mihaela Ciuha (SLO), Vesna Bukovec (SLO), Metka Zupanič (SLO), Lada Cerar (SLO), Monika Plamen (SLO), Lado Vidmar (SLO), Damjana Brumec (SLO), Peter Gaber (SLO), Andreja Eržen (SLO), Mira Narobe (SLO), Irina Goruppi (ITA), Jože Bartolj (SLO), Svetlana Jakimovski (SLO) , Mojca Zlokarnik (SLO), Alenka Spacal (SLO), Neža Hana Cijuha Šnajder (SLO), Milena Omerzu (SLO), Emina Djukić (SLO), Gregor Rozman (SLO), Sabina Spanjol (SLO), Svit Cegnar (SLO), Aleš Bök (SLO), Mojca Sfiligoj (SLO);
študentje Pedagoške fakultete v Mariboru oddelka Likovna vzgoja pod mentorstvom Petre Varl: Karen Erdelji, Inja Ferlež, Tjaša Gamser, Tija Harc, Katarina Justinek, Petra Knez, Valerija Kogovšek, Nika Kostevek, Maša Krajnc, Barbara Marn, Rea Preksavec, Laura Pukel, Hana Rajnar, Doris Simonič Milović, Maja Tratnik, Špela Vučko, Brigita Špital;
študentje Pedagoške fakultete v Ljubljani oddelka Likovna vzgoja pod mentorstvom Zore Stančič:
Vita Čepič, Ana Kolšek, Izabela Klementina Tominšek, Tanja Železnik, Kristina Filipčič, Maja Bobnar, Neža Jakofčič, Anamarija Založnik, Vanesa Hockhkraut, Tjaša Morela;
učenci OŠ Preska pod mentorstvom Nike Berčič Terčon: Lara Jemc, Emanuela Valant, Tija Krek, Lara Krelj, Ajla Večerović, Žan Luka Bukovec, Klementina Zavšek.
Delo so prispevali tudi številni otroci iz okolja.

O projektu

Zavod CCC je skupaj s partnerji (Javni zavod Sotočje Medvode, BB BIO.Si in domačijo Pr’ Lenart) s projektom V naročju kulturne in naravne dediščine uspešno kandidiral na razpisu LAS za mesto in vas, ki ga s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Hiša na hribu je tako le majhen del projekta V naročju kulturne in naravne dediščine. Hišo na hribu tokrat izvajamo že šesto leto. Naše vodilo je sodobno umetnost raztegniti v čas in prostor, ki je poleg kulturne dediščine tudi del naravnih lepot v okolici Ljubljane.

Razstava je zasnovana tako, da se dela umetnikov med seboj prepletajo. Glavni eksponat je MI:ZA. Delo je prispevalo več kot 70 posameznikov iz desetih različnih držav. Delo MI:ZA povezuje umetnike z ljudmi naše vasi, naše občine, ljubljanske pokrajine in tudi Slovenije, Evrope, naše Zemlje, da bomo segli do Tistega, kar je nad vsemi nami vsem Istega.

Beseda MIZA je sestavljena iz dveh delov: iz zloga MI, ki pomeni nas – množico ljudi, in zloga ZA, ki pomeni, da smo skupaj za nečim; pa tudi da smo za nekaj; da smo za stvar. Torej je izraz MIZA simbol, ki označuje predmet/objekt, za katerim se zbirajo najrazličnejše skupine in večje ali manjše skupnosti. V našem primeru smo se umetniki podali na skupno ustvarjanje z zavedanjem, da je pot lahko tudi tvegana, kajti zavedamo se, da živimo v času, ko se kakršnakoli partnerstva zelo hitro razhajajo, saj čas ni naklonjen poglabljanju, temveč vsiljuje podivjane efekte in hitrost, ki razgrajuje in ne povezuje. MI pa smo ZA udejanjanje sočutnega sožitja občutljivih posameznikov. Miza je sestavljena iz posameznih deščic, ki so hkrati tudi lesorezi. Lesorezi in vsebina mize bodo vodilo razstave vseh razstavnih prostorov. Ploščo z podstavkom za mizo je izdelal Miran Pešič.

Poleg glavnega prostora, kjer bo razstavljena miza, bo razstava še v kleti hiše, skednju ter kleti skednja. Razstavo v teh prostorih so snovale: Andreja Džakušič, Aleksandra Saška Gruden, Keiko Miyazaki, Mojca Senegačnik in Zvonka T Simčič.

Več o razstavi
facebook.com/zavodccc

____

Ponovno sodelujem na razstavi Hiša na hribu (Hiša na hribu 2020). Letos sodelujem z matrico lesoreza in grafiko Videti in se odzvati, 2020

PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E

Razstava: PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E
Lokacija: Hiša kulture v Pivki
Datum: 13. 7.–13. 8. 2021

Kustosinja: Mojca Grmek

Sodelujoči umetniki in umetnice: Nevena Aleksovski, Urška Alič, Ivana Bajec, Boris Beja, Maks Bricelj, Vesna Bukovec, Nina Čelhar, Deso, Mina Fina, Evgen Čopi Gorišek, Neža Jurman, Neža Knez, Simon Kocjančič, Maria Karnar-Lemesheva, Polonca Lovšin, Petra Matijevič, Erik Mavrič, Tanja Milharčič, Mia Paller, Miha Perne, Oliver Pilič, Zoran Pungerčar, Rone84, Nika Rupnik, Marko Šajn, Helena Tahir, Jaka Vatovec, Sonja Vulpes, Leon Zuodar

Razstava predstavlja dela, ki so nastala v okviru večletnega projekta z naslovom PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E. Projekt je potekal v letih 2015-2021, v obliki vsakoletne delavnice, na kateri so povabljeni umetniki in umetnice ustvarjali grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. V okviru vsakokratne izvedbe smo temo predstavili v sodelovanju z različnimi lokalnimi partnerji (Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, Park vojaške zgodovine, Javor Pivka, Pivka Perutninarstvo, Kovod Postojna, Zavod za gozdove Slovenije) in nanjo vezali tudi ustrezno grafično tehniko, v skladu z možnostmi, ki jih nudi naš grafični atelje (sitotisk, lesorez, linorez). Nastala dela smo predstavili na razstavi v galeriji Hiše kulture in v prostorih lokalnega partnerja.

Osrednji namen projekta kot celote je bil kritičen razmislek o globalnih družbenih problemih v lokalnem okolju ter iskanje novih idej in rešitev na umetniški način. Želeli smo spodbuditi kreativni pristop k reševanju problemov, predvsem s pomočjo dialoga, ki je potekal med samimi umetniki, umetniki in lokalnimi partnerji, umetnostjo in drugimi področji človeškega delovanja.

V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del in 7 umetniških publikacij.

hisakulturepivka.com

_____________

Na razstavi sodelujem z grafiko Vojna je posel, ki sem jo naredila v okviru grafične delavnice Vojna in mi(r) leta 2016.

Festival V-F-X Ljubljana

SCCA-Ljubljana, Postaja DIVA in Slovenska kinoteka pripravljajo nov mednarodni festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X (video-film-eksperiment) Ljubljana.
Programska ekipa festivala: Peter Cerovšek, Vesna Bukovec, Varja Močnik, Igor Prassel

PROGRAM

Sreda, 7. julij
19.00 — Luka Prinčič: trans.fail, Slovenija
21.00 — sixpackfilm predstavlja: Telesne igre, Avstrija

Četrtek, 8. julij
16.00 — Okrogla miza: Prostor in čas za eksperiment (v angleščini)
19.00 — Izbrani program Stenar Projects: Podporna struktura skozi njen katalog, Portugalska
21.00 — Izbor iz arhiva Postaja DIVA: Pobeg v eksperiment, Slovenija

Petek, 9. julij
19.00 — deskt0p_cinema (Greg de Cuir Jr.), ZDA
21.00 — Retrospektiva: Ema Kugler, Slovenija

>> VEČ

Oblikovala sem celostno podobo festivala in sokurirala program Izbor iz arhiva Postaja DIVA: Pobeg v eksperiment (skupaj s Petrom Cerovškom).

Izbrana dela iz stalne zbirke: Na robu

Razstava: Izbrana dela iz stalne zbirke: Na robu
Lokacija: Koroška galerije likovnih umetnosti (KGLU), Slovenj Gradec
Datum: 8. 6.–29. 8. 2021

Kustosinji: Katarina Hergold Germ in Andreja Hribernik

Umetnice in umetniki: Vesna Bukovec, Lada Cerar in Sašo Sedlaček, Alija Hafizović – Haf, Zuzanna Janin, Valentin Oman, Uroš Potočnik, Marija Mojca Pungerčar, Jože Suhadolnik, Đorđe Balmazović (ŠKART)​, Joco Žnidaršič

O razstavi
Temelj za zbirko Koroške galerije likovnih umetnosti predstavljajo poklonjena dela umetnikov, ki so predvsem v letih 1967 in 1975 sodelovali na mednarodnih razstavah z izrazito humanistično noto pod okriljem Organizacije združenih narodov. Galerija v Slovenj Gradcu je bila najprej zamišljena kot prostor, ki bo trajno zastopal ideje o miru, solidarnosti in humanizmu skozi umetnost. V kontekstu te preteklosti se gradi zbirka tudi danes, obsega številne avtorje, ki se ukvarjajo z družbeno aktualnimi vsebinami in opozarjajo na problematiko sodobnega sveta.

V tokratnem izboru predstavljamo umetnike, ki se posvečajo temam vojne in migracij, socialne neenakosti, hiperprodukcije in izkoriščanja delovne sile, ne nazadnje pa govorijo tudi o posledicah naštetega, kar vodi v vedno večjo revščino, izključenost in trpljenje velikega odstotka prebivalstva.

Valentin Oman je ob seriji Piran, nastali ob začetku vojne na področju Jugoslavije v devetdesetih, izjavil, da ob tem dogajanju umetnik ne more ostati ravnodušen in ustvarjati umetnosti zaradi umetnosti. Pričujoča postavitev tako posredno opozarja tudi na odgovornost umetnikov in odgovornost nas, galerij in muzejev, saj lahko in moramo govoriti o temah, ki jih drugače pogosto spregledamo ali potisnemo ob rob.

Več

_____________

Na razstavi sodelujem z grafično mapo V iskanju svobode (Ecce homo), ki je vključena v stalno zbirko KGLU.