Vesna Bukovec

Intervju z Ano Čigon in Vesno Bukovec

Intervju z Ano Čigon in Vesno Bukovec
Kapital vedno išče načine, kako bi nekaj iz nečesa iztisnil zastonj

Andreja Kopač, fotografije: Boštjan Pucelj
Revija Rast, Založba Goga, oktober 2024

Andreja Kopač je za oktobrsko številko revije Rast novomeške Založbe Goga na temo dela, kapitala in sindikatov, pripravila večstranski intervju z Ano Čigon in mano o našem skupnem projektu Delo v nastajanju (Ana Čigon, Vesna Bukovec, Tia Čiček) in o najinih premislekih glede vloge dela v našem življenju.

Predstavitev številke na spletni strani revije

__________

Feminizem, umetnost, literatura in kurdsko žensko gibanje Dilar Dirik (ČKZ)

30. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk
9. 10. 2024, 17.00
Galerija Škuc, Ljubljana
Sodelujejo: Vesna Bukovec, Ana Čigon, Eva Jus, Petja Grafenauer, Tanja Mastnak, Elena Messner, Katja Kobolt, Zala Metlika

V angleščini

Skupna predstavitev dveh novih publikacij Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo (ČKZ) v središče postavi tematsko številko revije ČKZ Feminizem, umetnost, literatura in monografijo Dilar Dirik Kurdsko žensko gibanje. Izhajajoč iz (post)jugoslovanskega prostora Feminizem, umetnost, literatura umetniško, literarno in v razširjeni dimenziji intelektualno delovanje umešča v materialnost in družbenost ter razkriva načine njihovih preteklih in sodobnih konstitucij kot mest, kjer se feminizem vzpostavlja kot idejna, metodološka, afektivna in politična intervencija. Kurdsko-arabska sociologinja in feministka Dilar Dirik pa v svoji monografiji Kurdsko žensko gibanje ne predstavi le zgodovine in sedanje prakse revolucionarnega kurdskega ženskega gibanja, temveč tudi možnosti političnega delovanja, vključno s pomenom revolucije danes za ženska gibanja širom sveta. Njen osnovni cilj je z gledišča in prakse revolucionarnega kurdskega gibanja žensk za svobodo predstaviti njegov namen in obseg politične vizije, z upanjem in željo po izgradnji mostov med različnimi boji za svobodo.

Sodelujoče piske, urednice in prevajalke bodo izhajajoč iz svojih prispevkov prevetrile načine in pomene preteklega in današnjega feminizma za samo vprašanje kam in kako naprej; torej za samo delovanje feminizma pri nas in širše.

Več na spletni strani Mesta žensk

____________

Ne dogodku bom predstavila serijo risb Zakaj sem feministka? (2023) – portrete avtoric prispevkov v tematski številki ČKZ Feminizem, umetnost, literatura

Razstava Delo v nastajanju na Festivalu delavskega filma Kamerat

Razstava: Delo v nastajanju. Za boljši svet
Lokacija: Galerija Mašinhaus, Hrastnik
Datum: 27.–30. 6. 2024
Odprtje in pogovor: petek, 28. 6. 2024, ob 16. uri

Sodelujejo: Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

_____

O razstavi

Večletna umetniško-kuratorska raziskava na temo dela, premišljanja o pogojih deljenja znanja in iskanja alternativnih družbenih ter organizacijskih ureditev nosi začetke v snovanju razstave Delo v nastajanju, ki je bila prvič na ogled novembra 2022 v Galeriji Škuc in je ponovno razstavljeno v kontekstu Festivala delavskega filma – KAMERAT.

S sodelovanjem iščemo odgovore na vprašanja: Kako naprej? Kakšno prihodnost si lahko zamislimo in načrtujemo? Kako vzpostavljati in vzdrževati povezano in solidarno skupnost? Ali znamo sodelovati in kako moramo sebe in družbo prillagoditi ter oblikovati, da bi lahko bolje sodelovale_i? itd. Z željo po globljem razumevanju aktualnega pristopa do dela samega in vloge, ki jo igra znotraj trenutne družbene ureditve, smo med pripravami na razstavo zasnovale_i bralni krožek z namenom deljenja znanja in prebiranja literature, vezane na teorijo dela, skrbi, postkolonializma, delavskih gibanj ipd. Želel_i smo se odučiti hierarhije vrednot, ki produkt postavljajo nad proces, produktivnost in profit pa nad človeka.

Željo po iskanju alternativnih oblik delovanja in bivanja je kmalu zamenjala nuja po odučenju delovnih vzorcev in sprejetju drugačnih načinov prejemanja, deljenja in grajenja znanja. Tako je tudi našo pozicijo iskanja idealnih oblik, ki sicer že sama po sebi kaže na neoliberalno in predvsem inherentno željo po »popolnem«, zamenjalo načelo odprtosti, prilagajanja in sprejemanja – v končni fazi celo okrevanja, ki ga razumemo kot ključnega na poti k prestrukturiranju škodljivega sistema vrednot.

Delo v nastajanju je fluiden proces, ki ga snujemo z željo po boljšem razumevanju lastnega odnosa do dela in skupnosti, kot tudi z zanimanjem za druge in/ali drugačne izkušnje, stališča in tudi prakse. Z medsebojnim sodelovanjem želimo izpostaviti prekaren oziroma nevaren socialno-družbeni položaj, v katerega je potisnjen_a sodobna_en delavka_ec. Razstava z risbami odpira prostor premisleka o osebnih stiskah današnjih prekarnih delavk_cev, željah in zahtevah po znosnejšemu življenju in pravičnejši družbeni ureditvi. Dotakne se tudi preteklih delavskih bojev in dosežkov delavskega organiziranja v tem prostoru ter osebnega angažiranja žensk na različnih protestih za družbene spremembe po vsem svetu.

Na razstavi Delo v nastajanju. Za boljši svet razstavljamo video Prekariat sveta … (2022), v katerem so svoje mnenje o delu, sodobni_emu delavki_cu, skupnosti in prihodnosti z nami v prijazno delile sindikalistka Tea Jarc (Sindikat Mladi plus), dr. Svetlana Slapšak (upokojena redna profesorica, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica) ter Jadranka Vesel (Rise, raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo). Na razstavo so vključene tudi serija risb Delo v nastajanju (2022) Ane Čigon, seriji risb Vesne Bukovec In vendar me briga (2019) in Dediščina (2022) ter risba Drugačen svet je mogoč (2021).

Delo v nastajanju opozarja na dejstvo, da je trenutne oblike dela in delovanja potrebno premisliti ter določene vedenjske in represivne vzorce prepoznati, se jih odučiti in se jim zoperstaviti. Načine okrevanja in opolnomočenja vidimo v deljenju znanja, ustvarjanju skupnosti in vzpostavljanju drugačnih življenjskih ter delovnih razmer. Preoblikovanje obstoječe hierarhije vrednot, ki zapostavlja delavko_ca zavoljo profita in lažnega »napredka«, pa vidimo kot ključno za snovanje pravičnejšega sveta.

Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

Več na spletni strani festivala

Zahvala: Flopitisk, SCCA-Ljubljana

_____

________

Foto: Vesna Bukovec, Julia Pristovnik

Vedno na voljo. Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije, izbor

Razstava: Vedno na voljo. Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije, izbor
Lokacija: Obalne galerije Piran v sodelovanju z Moderno galerijo Ljubljana, MG+
Datum: 17. 5.–18. 8. 2024
Odprtje: petek, 17. 5. 2024, ob 18. uri

Sodelujejo: Lina Akif, Vanja Bućan, Vesna Bukovec, Eclipse, Olja Grubić, Đejmi Hadrović, Maja Hodošček, Mankica Kranjec, Anka Krašna, Meta Krese, Tanja Lažetić, Agate Lielpētere, Duba Sambolec, Maja Smrekar, Zora Stančič

Kustosa: dr. Martina Vovk in Kristjan Sedej
Izbor: Mara Ambrožič Verderber in dr. Majda Božeglav Japelj 

Prenos razstave iz Moderne Galerije.

Razstava se posveča umetniški produkciji, ki obravnava družbeni spol in iz njega izhajajoče diskriminacije, seksizem in neenakost za ženske (in vse, ki se kot ženske identificirajo), pri čemer se diskriminacija manifestira na presečišču spola in drugih kategorij in okoliščin, npr. razreda, dela, rase, nacionalnosti, spolne identitete in starosti.

Področja in teme, ki opredeljujejo interes umetnic in umetnikov na razstavi Vedno na voljo, so področja, ki sicer zadevajo interes feministične teorije, družbenih gibanj in politične akcije. Pojavljajo se kot univerzalne feministične teme, ki v perspektivi vprašanja diskriminacije po spolu skozi prizmo presečnosti z drugimi polji diskriminacije, predvsem delom, razredom, raso, nacionalnostjo in LGBTIQ+ identitetami, izrišejo številne specifične položaje, osebne ikonografije, figuracije, spomine, raziskave, performativne akcije in individualne umetniške izjave.

Odlomka iz razstavnega besedila

Več o razstavi na spletni strani Obalnih galerij

__________

Mestna galerija Piran
Tartinijev trg 3, 6330 Piran
Odprto: torek–nedelja: 9.00–14.00 in 19.00–22.00

__________

Na razstavi sodelujem z digitalno risbo Kolesarke prihajajo (2020).

Festival V-F-X Ljubljana 2024

SCCA-Ljubljana/Postaja DIVA in Slovenska kinoteka pripravljata četrto edicijo Mednarodnega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana.
Programska ekipa festivala: Anja Banko, Vesna Bukovec, Peter Cerovšek, Matevž Jerman, Robert Kuret, Igor Prassel

>> VEČ

Sem del programske ekipe, oblikovala sem celostno podobo festivala in festivalski katalog (pdf).

Razstava Reproduktivne pravice: O zdravju, spolnosti in enakosti žensk

Razstava: Reproduktivne pravice: O zdravju, spolnosti in enakosti žensk
Lokacija: Različne lokacije plakatnih mest TAM-TAM v centru Ljubljane
Datum: 7.–20. 5. 2024
Odprtje: torek, 7. 5. 2024, ob 17. uri na trgu Ajdovščina v Ljubljani (plakatna mesta TAM-TAM pri gostilni Šestica)

Reproduktivne pravice so osrednjega pomena za doseganje enakosti spolov v sodobnih družbah. Vključujejo pravico do zadovoljujočega in varnega spolnega življenja ter pravico, da se posameznice_ki brez strahu, diskriminacije ali nasilja informirano odločajo o svojem telesu, zdravstvenem varstvu in možnosti rojevanja otrok. Letos mineva petdeset let od sprejetja jugoslovanske ustave, ki je v 191. členu kot prva na svetu opredelila novo človekovo pravico: pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Feministična gibanja so v zgodovini odigrala – in še danes igrajo – poglavitno vlogo v boju za ohranjanje in širjenje reproduktivnih pravic. Razstava predstavlja ključne mejnike v zgodovini reproduktivnih pravic v Sloveniji: kontracepcijo, abortus, spolno vzgojo, umetno oploditev in starševstvo ter nasilje na področju reproduktivnega zdravja.

Razstavo organizirata Mirovni inštitut in Oddelek za sociologijo FF UL in je del raziskovalnega projekta FIERCE.

Avtorice_ji razstave: Živa Humer, Leja Markelj, Tea Hvala, Sonja Lokar, Tonja Jerele, Mojca Pajnik, Roman Kuhar in Rok Smrdelj.
Prispevala sem oblikovanje razstave (plakatov), ilustracije ter oblikovanje in izvedbo namenske spletne strani.

Vabilo in lokacije plakatov (pdf)
Več na spletni strani Mirovnega inštituta

» Spletna stran razstave Reproduktivne pravice

_________

Medijski odzivi:

• Urša Izgoršek, Imamo srečo, da je pravica do abortusa zapisana v ustavi, Delo, 19. 5. 2024
• Neža Mrevlje, Plakatna razstava o splavu in kontracepciji, Dnevnik, 9. 5. 2024
• Reproduktivne pravice, Mladina, 7. 5. 2024
• V Ljubljani otvoritev razstave o reproduktivnih pravicah, STA, 7. 5. 2024

_________

Foto: arhiv Mirovnega inštituta

Plakati na razstavi