Vesna Bukovec

Sodelovanje na OFF-Biennale Budapest

Razstava: Order and Dreams, OFF-Biennale Budapest: INHALE!
Lokacija: Na spletu (Vera and Donald Blinken Open Society Archives)
Datum: 23. 4.–30. 5. 2021

Umetnice in umetniki: Damir Očko, Daniel Baker, Kata Szivós–Dominika Trapp–Noémi Varga, Krisztián Kristóf, Tamás Páll, Vesna Bukovec

Kuratorka: Katalin Székely
Raziskovalno delo: sodelavci arhiva Vera and Donald Blinken Open Society Archives

Razstava Order and Dreams (Red in sanje) je eden od 14 programov OFF-Biennala. Predstavlja kontekst pesmi Levegőt! (A Breath of Air! / Vdih!), ki je navdihnil celotno izdajo bienala.

Pesem Vdih! je Attila József, ki velja za enega največjih madžarskih pesnikov 20. stoletja, napisal novembra 1935. To naj bi bil čas miru in obilja: Evropa – in Madžarska – sta premagali krizo velike depresije; red je bil obnovljen. Toda kakšen red je to bil, ki ga pesnik “ni sanjal”? Raziskovalno-razstavni projekt skozi arhivsko gradivo predstavlja politični in družbeni kontekst pesmi, sodobna umetniška dela pa ponujajo možno branje 21. stoletja.

Več o razstavi
Direktna povezva na spletno razstavo

O bienalu

OFF-Biennale Budapest is the largest independent contemporary art event in Hungary. It started in 2014 as a grassroots initiative, a “garage” biennale set up by a small group of art professionals in order to create a platform for exchange between art practitioners and other members of society, to strengthen the local independent art scene. OFF has never applied for Hungarian public funding and steered clear of state-run art institutions. This is a political statement as much as a practical solution to protect freedom of artistic expression and professional integrity.

Tretja edicija največje neodvisne prireditve sodobne umetnosti na Madžarskem, OFF-Biennale Budapest, je naslovljena INHALE! (Vdih!). OFF-bienale leta 2021 premierno predstavlja 14 projektov, ki obravnavajo ekologijo, vzhodnoevropske nacionalizme in politično domišljijo; s poudarkom na umetniških predlogih, ki več kot le kažejo na te kompleksne, zapletene probleme. Posebej za bienale ustvarjene projekte bodo v okviru projekta Dnevna soba spremljali javni programi. Dnevna soba je predhodni dogodek documente 15 na OFF-Bienalu v Budimpešti, ki poteka v povezavi s povabilom OFF-a kot lumbung člana na petnajsti documenti.

OFF-Biennale Budapest je največji neodvisni dogodek sodobne umetnosti na Madžarskem. Začel se je leta 2014 kot skupnostna pobuda, “garažni” bienale, ki ga je ustanovila majhna skupina akterk in akterjev sodobne umetnosti, z namenom kreiranja platforme za izmenjavo med umetniki in drugimi člani družbe in krepitve lokalne neodvisne umetniške scene. OFF se ni nikoli prijavil za madžarsko javno financiranje in se izogiba državnim umetniškim institucijam. To je politična izjava kot praktična rešitev za zaščito svobode umetniškega izražanja in poklicne integritete.

offbiennale.hu
fb: offbiennalebudapest
___________

Sodelujem s serijo risb In vendar me briga / And yet I do bother (2019), ki bodo na spletni verziji razstave predstavljene v obliki videa. Moje delo je umeščeno v poglavje 5 My Homeland.

Besedilo kuratorke Katalin Székely o mojem delu:

The utopian impetus of the avant-garde was broken by the realities of the 1930s. Many avant-garde artists were chased away or crushed by the various regimes of the 20th century. In this moment of crisis, some artists retreated to their ivory towers, focusing on the matters of their own métier. Others decided to join forces with the political powers they still believed in, often at the cost of losing their artistic integrity. And some continued to believe that the world can be changed through their words and works. And what can be said about the impetus of the socially-engaged art of the 21st century? In our moment of crisis, do artists decide to stay out of socio-political issues that—as individuals—they do not have any major influence over? Or do they still believe that art can have a say in these matters? Do they still bother?

During the last decade, the drawings and videos by Vesna Bukovec gained her recognition in and outside of Slovenia as an artist dealing with the burning issues of today’s society: the consequences of neoliberal ideology, the socio-political reality in Slovenia, the refugee crisis, and the role of women in contemporary society. The title of the series of drawings And yet I do bother, now presented in a form of video produced for the OFF-Biennale Budapest, is a response to her previous series of drawings with the ironic title I can’t be bothered … [Briga me …, 2018], in which she exposed the passivity of people who only care about personal matters, completely neglecting the wider socio-political issues. The drawings of And yet I do bother takes widely circulated media images of brave women from the history of the 20th and 21st centuries, who, in the words of curator and art historian Nataša Kovšca, “fought and are still fighting for social change as well as against social, political and sexual inequalities, from the suffragette Emmeline Pankhurst to the Swedish climate change activist Greta Thunberg, along with some unknown names. No matter whether known or anonymous women protesters are involved, images that according to the artist became ‘a symbol of the fight against oppression’ create hope that the world can be changed.”

Portret v oddaji Alpe Donava Jadran

Oddaja Alpe Donava Jadran, RTV Slovenija, 23. 4. 2021

Avtorica Vesna Teržan (snemalec Aleš Živec, montažerka Martina Bastarda) je pripravila štiriminutni portret za oddajo Alpe Donava Jadran. Predstavljeno je moje umetniško delovanje, sodelovanje z Mestom žensk in arhivom Postaja DIVA pri SCCA-Ljubljana.

Iz napovedi oddaje:
Vizualna umetnica Vesna Bukovec je ustvarjalka, ki nikoli ne miruje. S svojimi deli se angažirano in kritično odziva na pojave populizma, ksenofobije, novih oblik fašizma, nacionalizma in sovražnega govora. Zanimajo jo šibki členi današnje družbe, vloga žensk in usoda beguncev.

V prispevku so predstavljeni detajli iz grafične mape V iskanju svobode (Ecce homo) (2016), serije risb Ne v mojem imenu (2016), Ali me nočete, ker sem kritična (2012), Briga me … / I can’t be bothered … (2018), In vendar me briga / And yet I do bother (2019), risbe Kaj je feminizem? (2020), knjige umetnika Pobarvanka (2015) in izseki iz serije štirih videov Beli performansi / Pozitivne afirmacije (2010).

30. obletnica Mirovnega inštiuta

Oblikovala sem priložnostni logotip ob 30. obletnici Mirovnega inštituta.

Mirovni inštitut je neodvisni in neprofitni raziskovalni zavod. Leta 1991 ga je ustanovila skupina posameznikov in posameznic, ki so verjeli v mirno reševanje konfliktov, enakost in spoštovanje človekovih pravic. Z znanstveno-raziskovalnim delom in javnimi akcijami si prizadevajo za odprto skupnost, sposobno kritičnega mišljenja in utemeljeno na načelih enakosti, odgovornosti, solidarnosti, človekovih pravic in pravne države.

Predlogi in smernice za enakost spolov v kulturi Mesta žensk

Sodelovala sem pri pripravi strateškega dokumenta, ki določa merila in predlaga ukrepe za zagotavljanje enakosti spolov v kulturi in kreativnem sektorju na državni in občinski ravni.

Dokument je pripravila delovna skupina društva Mesta žensk v sestavi: Vesna Bukovec, Ana Čigon, Tea Hvala, Urška Jež, Nika Kovač in Teja Reba.

Smernice se opirajo na izsledke mednarodne konference in spletne delavnice Enakost spolov v kulturi, ki sta potekali 25. septembra 2020 v Ljubljani na 26. Mednarodnem festivalu sodobnih umetnosti Mesto žensk. Slonijo tudi na poročilu Gender Equality: Gender Balance in the Cultural and Creative Sectors (Enakost spolov: Spolna uravnoteženost v kulturnem in kreativnem sektorju, 2019), oblikovanem v projektu Voices of Culture (Glasovi kulture), ki si prizadeva za strukturirani dialog med Evropsko komisijo in kulturnim sektorjem.

Dokument Mesta žensk je namenjen državnim institucijam, lokalnim samoupravam, javnim zavodom, nevladnim organizacijam ter delavkam in delavcem v kulturi, saj določa merila in predlaga ukrepe za zagotavljanje enakosti spolov v kulturnem in kreativnem sektorju na vseh naštetih ravneh. Smernice obravnavajo tudi področje kulturnoumetnostne vzgoje kot presečišča med kulturo ter vzgojo in izobraževanjem.

Smernice za enakosti spolov v kulturi vsebujejo tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe za preprečevanje neenakosti in doseganje enakosti spolov v kulturnem in kreativnem sektorju. Predlagajo, naj spolna uravnoteženost postane obvezni kriterij pri upravljanju in razdeljevanju javnih sredstev ter njihovi porabi. Dokument tako financerje kot financirane nagovarja, naj oblikujejo pregledne kriterije in izvajajo jasne strategije za doseganje spolne enakosti na kadrovski in programski ravni, ko bo ta dosežena, pa poskrbijo za njeno ohranjanje.

Smernice Mesta žensk so javni poziv ustanovam, organizacijam ter posameznikom in posameznicam v kulturi in kreativnem sektorju; poziv k zavezi, naj oblikujejo svoja merila za spolno enakost in uravnoteženost presečno (intersekcionalno) ter s tem preprečijo nova razlikovanja in diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin.

Društvo Mesto žensk že četrt stoletja skrbi za prepoznavnost, promocijo ter boljše delovne in življenjske pogoje umetnic in drugih delavk v kulturi. Prizadeva si za enakost spolov v kulturi in širše, ob pobudi za spremembo samega dojemanja spolnega nadlegovanja in nasilja v slovenski družbi, ki se te dni udejanja v poskusu spremembe kazenskega zakonika, pa smo oblikovale strateški dokument s predlogi ukrepov za zagotavljanje enakosti spolov v kulturi.

Dokument Smernice za enakost spolov v kulturi (pdf)

Objava v Likovnih besedah

Izšla je nova števlika Likovnih besed (št. 116, zima 2020), ki prinaša umetniške in kritiške refleksije dogajanja v letu 2020. V rubriki Dnevnik je objavljena tudi moja risba Ženske prihajajo.

Video Kaj je nevarnost?

Organizacija FemLink-Art me je ponovno povabila k sodelovanju. Tokrat za nov mednarodni video kolaž na temo nevarnosti (Danger).

Kako govoriti o nevarnosti v neslavnem letu 2020? Sestavila sem dvominutni video v obliki intenzivnega vizualnega dnevnika različnih nevarnosti od pandemije koronavirusa do izkoriščanja, nasilja, podnebnih sprememb in lažnih novic.