Vesna Bukovec

Razstava (po)doba (u)porabe

Razstava: (po)doba (u)porabe, 2. umetniški festival recikliranja in DIY kulture – Reciklart
Lokacija: Galerija Alkatraz AKC Metelkova mesto, Ljubljana
Datum: 3.–7. 8. 2016
Otvoritev: 3. 8. 2016, ob 20.00

Umetniki: Ivana Bajec, Vesna Bukovec, Barbara Jurkovšek, Milan Ketiš, Bryan Lauch, Eva Mlinarič, Sophia Myntti, Adrijan Praznik in Meta Žvokelj

2. umetniški festival recikliranja in DIY kulture – Reciklart se bo odvijal med 3. in 7. avgustom 2016. Program bo umeščen v prostorih Galerije Alkatraz, na ploščadi pred galerijo, v Škratovem vrtu in v Nočni Izložbi Pešak, vse te lokacije pa so del Avtonomnomnega kulturnega centra (AKC) Metelkova mesto. Namen festivala je aktivno vključevaje mladih v soustvarjanje festivala; s sodelovanjem na delavnicah, interveniranjem in soustvarjanjem skupinskih del, razstavljanjem v galeriji in ustvarjanjem ter poslušanjem glasbe, hkrati pa z opozarjanjem na problematiko potrošniške, kapitalistične družbe, ki s svojo hiper produkcijo ustvarja odvisne posameznice_ke. S festivalom tudi želimo mladim približati načelo D.I.Y. – naredi sam_a, in jih spodbuditi z geslom “Ne stagniraj, interveniraj!”, saj lahko le z aktivno držo spreminjamo obstoječi sistem oziroma si pridobivamo znanja alternativnih tehnik in drugih veščin za ustvarjanje manjših skupnosti, ki bi temeljile na nehierarhičnosti ter solidarnosti.

Skupinska razstava (po)doba (u)porabe prikazuje dela umetnic_kov mlajše generacije, izbranih na podlagi odprtega razpisa, ki se v svojem delu formalno in/ali vsebinsko ukvarjajo s tematiko recikliranja, ekologije, DIY (naredi sam_a) pristopa ter kritike potrošništva in hiperprodukcije v sodobni družbi.

Več informacij in program festivala

Organizatorki festivala Reciklart: Danijela Zajc in Nevena Aleksovski
Organizacija in produkcija: KUD Mreža/Reciklart
Oblikovanje plakata: Nevena Aleksovski
Facebook stran: https://www.facebook.com/recikliranje.DIY.umetnost
Festvalska prizorišča: AKC Metelkova mesto: Galerija Alkatraz, ploščad pred Galerijo Alkatraz, Škratov vrt, Nočna izložba Pešak
Koprodukcija: KUD Mreža/Galerija Alkatraz, KUD Mreža/Nočna izložba Pešak, Škratov vrt.

—

Na razstavi sodelujem s Pobarvanko in serijo risb Na čigav račun, ki izpostavljajo etična vprašanja nereflektiranega potrošništva in njegovih posledic na živali in ljudi.

La Fine del Nuovo / Konec novega

Razstava: La Fine del Nuovo / The End of the New. CAP. III The Grand Tour. Jurney to the End of the New. / Konec novega. Pog. III Velika turneja. Potovanje na konec novega.
Lokacija: Stazione Ferroviaria di Cividale del Friuli / Čedad, UD, IT
Datum: 2.–24. 7. 2016
Otvoritev: 2. 7. 2016, ob 15.00

Umetnika: Vesna Bukovec (SI), Pleurad Xhafa (AL)
Kurator: Paolo Toffolutti (IT)

Obsežni mednarodni razstavni projekt z naslovom Konec novega je zasnovala videmska kulturna organizacija Neo, da bi obeležila dvajsetletnico svojega delovanja. Razstava z istim naslovom bo v različnih oblikah in postavitvah gostovala v več italijanskih mestih ter Ljubljani in Zagrebu v obdobju 2016-2017.
Jeseni bo izšel razstavni katalog na 600 straneh. Partnerji iz Italije, Slovenije in Hrvaške bodo gostili 16 razstav, na katerih bo sodelovalo 85 umetnic in umetnikov.

Vabilo (pdf)
Besedilo o razstavi (pdf)
www.neoassociazione.org

—

“The artworks pull the spectators into a theatre to attend a tragedy, experience it from a distance and contemplate the relations, patterns and stereotypes in real life. They are meant to break the hypnosis of everyday life ruled by the function of media, the means of communication and the economic and political relations. Without a hint of superiority towards the audience these artworks could act as simple old magic for staying sane. Some would call them activist, I prefer active.”

Citat iz besedila This art is active (Ta umetnost je aktivna), ki ga je o mojem delu napisal Vasja Nagy.
Besedilo bo izšlo v katalogu projekta La fine del Nuovo / The End of the New in autumn 2016.
Celotno besedilo (v angleščini)

—

Na razstavi sodelujem z deli:

– As if (digitalni print, 2014)
– I promise to change the world but only if 10 other people will do the same (series of drawings, 2010)
– How to fail successfully (series of drawings, 2011)
– It Will Be OK (video, 2009)

Razstava V iskanju človečnosti na festivalu Sanje v Medani

Razstava: V iskanju človečnosti, festival Sanje v Medani
Lokacija: Hiša kulture Šmartno
Datum: 30. 6.–31. 7. 2016
Otvoritev: 30. 6. 2016, ob 18.00

Dvanajst zgodb o beguncih izpod peresa italijanske pisateljice Widad Tamimi z ilustracijami Vesne Bukovec.

»In kot pisateljica verjamem, da je pisalo orodje, ki daje glas neslišanim. Voci di un mosaico. Svet vidim kot sliko, sestavljeno iz drobcev: barvitih občutij, raznolikih misli, neskončnih resničnosti. Vsak ima pravico do svoje zgodbe in slika brez teh najmanjših koscev ne bi bila sestavljena.« Vloga Widad Tamimi je neprecenljivo velika v dvojnem pomenu; v prvem seveda za ljudi, ki se ji nekateri bolj, drugi manj zaupajo. V drugem tudi za nas, ki beremo dotične zgodbe in imamo priložnost ozavestiti stisko tistih, ki jih ne poznamo. Če so bili begunci naši predniki, če so morali v nepoznano po vsakdanji kruh naši pradedje, če so naši prijatelji pribežali z vojnih območij in nam je zanje mar … ali nismo potem vsaj malo begunci vsi? Odgovor na vprašanje, kaj si želite za vas in za vaše najbližje, je verjetno samoumeven. Blaginjo. Srečo. Zdravje. Mir. Če slednjega ne privoščimo vsem, ki bivajo, je želja le polovičarska. Da bi dosegli svetovni mir, enakopravnost za vse, preprečitev revščine … je morda res utopično, ampak, kaj ste pa vi danes že naredili za boljši svet? Widad ve, kaj pomeni biti begunec, ve tudi, kako sentimentalna je beseda dom, sploh, če od njega ni ostalo drugega kot le ključ. Le-ta je simbol upanja, da bo morda nekoč ponovno odklenil tista ljubljena vrata. Pisateljica prihaja iz multikulturne begunske družine, kar jo je seveda na svoj način zaznamovalo.

Zgodbe, ki jih je ob ponedeljkih objavljala v Delu, so nadvse ganljive. V njih se distancira od trenutno perečih definicij, ki bi ene ali druge begunce različnih narodnosti selekcionirala, niti se ne ukvarja z razločevanjem med begunci in imigranti. Vsem da enake možnosti, konec koncev so vsi ljudje. Tamimijeva prav tako ne obnavlja analiz statistik, v ospredje postavi človeško usodo kajti, kot pravi Vesna Bukovec: »Umetnost si vzame svobodo, da lahko na kakršenkoli način govori o katerikoli temi. To pomeni, da lahko tudi na zelo oseben način predstavi družbene probleme in stiske sočloveka.« Posameznika s svojimi emocijami, spomini, identiteto. Ravno tisto, kar nam gre najtežje in ravno tisto, zaradi česar ostajamo človeški.

Iz spremnega besedila Petre Čeh

Zgodbe so letos pozimi tedensko izhajale v Delu. Prvič pa so bile razstavljene na istoimenski razstavi v II. Gimaziji Maribor, ki jo je kurirala Petra Čeh, na razstavi pa je sodelovala tudi umetnica Nika Autor.
Več o razstavi

—

Napoved razstave na spletni strani Festival Sanje
Festivalska zloženka (pdf)
Hiša kulture Šmartno – Goriška brda
Šmartno 38-40, 5211 Kojsko
Odprto: pon.-pet.: 11.00 do 18.00, sob., ned., prazniki: 10.00 do 20.00

Decentralizacija sodobnih umetnosti (DSU) Rog

Razstava: Decentralizacija sodobnih umetnosti (DSU) Rog
Lokacija: Tovarna ROG, galerija Zelenica, 1. nadstropje desno za fuzbal igriščem,
Trubarjeva 72, Ljubljana
Datum: 9.–24. 6. 2016
Na ogled: vsak dan od 16.00 do 21.00

Razstava v podporo Avtonomni Tovarni Rog.

Video: Komunal.org
 

Seznam sodelujočih: Mojca Pungerčar, Tobias Putrih, Nika Autor, Živa Drvarič, son:DA, Vadim Fiškin, Staš Kleindienst, Uršula Berlot, Zora Stančič, Alenka Pirman in Luciano Pavarotti, Tibor Bolha, Jasmina Grudnik, Aleksij Kobal, Viktor Bernik, Sašo Sedlaček, Lada Cerar, Zdenka Badovinac in MSUM+, Elena Fajt, Urša Halilovič, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša, Ana Čigon, Vesna Bukovec, Peter Rauch, Jože Barši, Alen Ožbolt, Žiga Kariž, Marjan Gumilar, Beli Sladoled, Tatiana Kocmur, Nejc Franetič, Neža Knez, Nina Pivk, Nika Rupnik, Ana Legčević, Uroš Vnuk, Anže Sever, Mihael Novak, Ištvan Išt Huzjan, IRWIN, Bojana Piškur in ŠKART, Jerca Oblak, Maja Burja, Staš Vrenko, Urška Aplinc, Mina Fina, Danilo Milovanović, Damian Vega Velasco, Francisco Tomsich, Otto Urpelainen, Gal Košnik, Brina Ivanetič, Urška Savič, Andrej Škufca, Tjaša Pogačar, Lenka Đorojević, Matej Stupica, Tadej Vaukman, Žiga Pilih, Uroš Weinberger, Evgen Čopi Gorišek, Tisa Neža Herlec, Ksenija Čerče, Zoran Pungerčar, Neža Jurman, Sanela Jahić, Nina Čelhar, Adrijan Praznik, Uroš Abram, Vid Avdič Batista, Sanja Vatić, Yulia Molina, Ana Žerjal, Andrej Brumen Čop, Matej Tomažin, Oliver Pilić, Lea Culetto, Dejan Knez, Tanja Lazetić, Novi Kolektivizem, Tanja Milharčič, Dejan Habicht, Borut Kranjc, Ivana Armanini, Boštjan Čadež, Lina Rica, Tanja Sabol, Gašper Capuder, Blaž Miklavčič, Barbara Čeferin, Mito Gegič, Tina Dobrajc, Arjan Pregl, PH 15, Peter Koštrun, V. Cunja in N. Batista, Nika Vučko, Olja Grubić, Jaka Vatovec, Milan Erič, Jaša, bridA, Nina Slejko Blom, Conny Blom, Tilen Mihelič Kurent, Teresa Neppi, Zavetišče za zavržene rastline, Breda Pivk, Duša Jesih, Andreja Knezović, ZEK, Miha Erjavec, Metka Zupanič, Jelena Sokić

“V času ko je Avtonomni prostor ROG prisiljen braniti svoje vsebine na vseh področjih in z vsemi močmi, v Zelenici pripravljamo razstavo podpore, poimenovano (Decentralizacija sodobnih umetnosti) DSU ROG. Zamislili smo si jo kot široko razstavo umetnic, umetnikov, kustosov in kustosinj vseh generacij in vseh prominenc, od študentov do uveljavljanih in mednarodno priznanih umetnic in umetnikov, ki so s svojim delom in imenom pripravljeni podpreti Avtonomno Tovarno Rog. Fokus razstave je tako usmerjen na veliko število sodelujočih, pri čemer se ideja podporne razstave navezuje na običajno obliko podpore v obliki podpornega pisma, zato je mišljeno, da so v ospredje postavljena imena sodelujočih, ki predstavljajo večji del obstoječe lokalne scene sodobne vizualne umetnosti.

Naslov razstave, Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog ali kratko DSU Rog, je naš ‘pun’ na pretekli MOL-ov projekt CSU Rog oziroma Center sodobnih umetnosti Rog, ki je bil velikopotezno zastavljen kot javno-zasebno partnerstvo z večjim delom privatnih površin (elitna stanovanja, hotel itd.) in kmalu tudi opuščen, ker k projektu ni pristopil noben zasebni partner. Centralizacijo razumemo osnovni oblastni princip MOL in njenega trenutnega župana, s čimer se na ravni kulturnih učinkov sklada proces homogenizacije (estetske, produkcijske, kulturne) in obenem proces trganja socialnih vezi, zaradi uvajanja konkurenčnosti tako med kulturnimi producenti kot tudi drugimi socialnimi strukturami: navsezadnje se vsi borimo za točke na javnih razpisih. Proti temu Tovarna Rog teži k decentralizaciji, kar pomeni da se na eni strani zaveda pomembnosti raznolikosti (v organizacijskem, produkcijskem, estetskem in drugih smislih) na ravni celotne socialne in kulturne produkcije, in po drugi strani na ravni svoje lastne notranje organizacije, ki jo vodi preko telesa Skupščine, ki deluje odprto in demokratično. Prostorsko zgoščanje dejavnosti in med sabo različnih ter včasih celo nekompatibilnih oblik delovanja vidimo kot kvaliteto in kot nasprotje njihovemu centralističnemu in administrativnemu podvrženju. Tako je tudi namen te razstave pripeljati na kup veliko število akterk in akterjev z umetniške scene kot skupnost podpornikov Tovarne Rog, ki so sicer v zelo različnih odnosih in zavzemajo različne pozicije znotraj scene, vendar v tem primeru brez vsakega birokratskega poenotenja ali določitve medsebojnih razmerij skupaj enotno podprejo kolektivne in neformalizirane prakse, ki se odvijajo v Tovarni Rog. Mislimo, da je gradnja solidarnosti med kulturnimi akterji in onkraj tega vzpostavljanje novih družbenih vezi, ki so tesnejše od sodelovanja pri posameznih projektih, mogoče le ob odsotnosti centralnega nadzora in enotnih kriterijev kvalitete.”

iz napovedi razstave

Napoved razstave (fb)
Premislek o razstavi (fb)
Tovarna Rog

—

Posebej za razstavo sem pripravila novo verzijo ene od risb iz serije Ali me nočete, ker sem kritična:

—

Fotografije z otvortive

Vojna in mi(r)

Grafična delavnica in razstava: Vojna in mi(r)
Lokacija: Hiša kulture v Pivki, Pivka
Datum delavnice: 30. 5.–2. 6. 2016
Datum razstave: 3. 6.–24. 6. 2016
Otvoritev: Petek, 3. 6. 2016, ob 19. uri

Sodelujoči umetniki in umetnice: Vesna Bukovec, Neža Jurman, Simon Kocjančič, Erik Mavrič, Nika Rupnik, Leon Zuodar

Kuratorka: Mojca Grmek

Projekt društva Hiša kulture v Pivki z naslovom Vojna in mi(r) vključuje grafično delavnico, razstavo nastalih del in spremljevalni program za otroke. Hiša kulture bo izbranim vizualnim umetnikom in umetnicam dala na razpolago svoj grafični atelje, v katerem bodo na 3-dnevni delavnici lesoreza pod vodstvom Leona Zuodarja ustvarjali dela na temo Vojna in mi(r). Dela bodo pod vodstvom kuratorke Mojce Grmek predstavljena na skupinski razstavi v prostorih Hiše kulture. V času odprtosti razstave bo potekal spremljevalni program za otroke pod vodstvom slikarke in pedagoginje Tanje Milharčič.

Kot pove že naslov, se projekt idejno navezuje na Tolstojev roman Vojna in mir, ki govori o ruski družbi v času Napoleonovih vojn. Podobno se projekt Vojna in mi(r) ukvarja z globalnim problemom vojn in njihovim vplivom na družbeno življenje v lokalnem okolju, se pravi v Sloveniji. Časovni okvir projekta je določen z vplivom vojn na generacijo 1975-95. Ta vpliv se skozi življenja staršev in starih staršev generacije začne z II. svetovno vojno in sega prek hladne vojne in vojn, ki so sledile razpadu Jugoslavije, do danes, ko spremljamo posledice vojn na Bližnjem vzhodu. Glavna tema projekta je kritičen pogled na vpliv vseh teh vojn na družbeno življenje pri nas, s stališča – kot v Tolstojevem romanu – nasprotovanja vojni in propagiranja miru.

Več:
hisakulturepivka.com
Plakat Vojna in mi(r) (pdf)

—

Na delavnici sem izdelala sem grafiko za naslovom Vojna je posel.

—

Fotografije z delavnice in razstave
Foto: Hiša kulture v Pivki in Vesna Bukovec
Več fotografij

Vesna Bukovec: Eksploanacija

Razstava: Vesna Bukovec: Eksploanacija (samostojna razstava)
Lokacija: Galerija Alkatraz, AKC Metelkova mesto, Ljubljana
Datum: 22. 4.–13. 5. 2016
Otvoritev: Petek, 22. 4. 2016, ob 20. uri
Javno vodstovo: Četrtek, 12. 5. 2016, ob 18. uri

Kuratorji: Ana Grobler, Sebastian Krawczyk, Jadranka Plut

“Vzgib za nastanek razstave je umetnica dobila med opazovanjem odzivov na begunsko krizo, ki je v medijskem in medmrežnem prostoru sprožila val negativnih čustev, večkrat uperjenih proti žrtvam največje humanitarne katastrofe zadnjih let. Širok razpon negativnih reakcij, artikuliran tudi s pomočjo sovražnega govora, se je ustalil kot redni spremljevalec tako poročanja medijev, kot pogovorov v kavarnah in na družbenih omrežjih. Zanimivo je dejstvo, da se je omenjen diskurz pojavil v krogih samo-­imenovanih domoljubov. Ob spremljanju paradoksa (saj je bila ljubezen do domovine ena od ključnih lastnosti kataliziranja upora proti okupatorju v času druge svetovne vojne, poudarja umetnica) se je začela spraševati kako je možno, da se lahko ljubezen do naroda v kratkem času spremeni v dejanja, ki pričajo o sovraštvu do drugih, prav v imenu domoljubja? Je demonizirana podoba tujca nujni pogoj za vzpostavitev nacionalne skupnosti?”

…

“Vesna Bukovec je izbrala odpor. Že naslov razstave, Eksploanacija, sestavljen iz besed eksploatacija in nacija, sproži misel na to, da se s pomočjo ideje nacije podpihuje nestrpnost in sovraštvo do drugih.”

Iz besedila ob razstavi

Več:
Celotno besedilo ob razstavi
Vabilo (pdf)
Galerija Alkatraz

Objave v medijih:
Risbe, ki delujejo kot likovne zgodbe, Damjana Kolar, spletna Mladina, 19. 4. 2016
Kulturne novice: Biti ali ne biti – kaj je zdaj nacionlano vprašnje?, Gregor Dražil, Radio Študent, 22. 4. 2016
Svet kulture, od 04:17 do 08:28, Aleksandra Saška Gruden, ARS – 3. program Radia Slovenija, 26. 4. 2016
Recenzija razstave, Silvija Gregorčič, Koridor – križišča umetnosti, 10. 5. 2016
Ponosni, da sovražimo, Fine umetnosti, Špela Škulj, Radio Študent, 24. 5. 2016

—

Fotografije z otvoritve
Avtor: Sunčan Stone