Vesna Bukovec

Razstava Medprostor

Razstava: Medprostor
Lokacija: Maloobmejni prehod Libeliče in galerija Knjižnice Radlje ob Dravi
Datum: 28. 9.–23. 10. in 4. 11.–10. 12. 2022

Umetnici in umetniki: Nika Autor, Boris Beja, Vesna Bukovec, Jošt Franko, Jure Markota, Mark Požlep

Kustosinja: Nina Popič

Vabilo (pdf)

Razstava Medprostor je zasnovana ob stoti obletnici priključitve Libelič k matični domovini. Izvirajoč iz premisleka o mejah, ki zaznamujejo geopolitično območje Slovenije in konkretno meje med Slovenijo in Avstrijo, se ukvarjamo s širšim konceptom in pojavom meja nasploh. Izbrani umetnici in umetniki iz različnih stališč v fokus postavljajo umetniške raziskave in interpretacije geopolitičnih krajin ter razkrivajo osebne zgodbe. Temo meja odpirajo z jasnim družbeno-kritičnim poudarkom. Z razstavo želimo vzpostaviti alternativni premislek o obmejnih prostorih, kjer nastajajo in se vzpostavljajo hibridne identitete. V preteklosti so bili ti prostori večinoma opredeljeni kot manjvredni, na tem mestu pa jih želimo izpostaviti kot prostore potencialnosti, če ne celo prihodnosti.

Razstava je nastala v sklopu projekta »Koroška 100 let pozneje«, ki ga organizira Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec.

Več na spletni strani KGLU:
Razstava v Libeličah
Razstava v Radljah ob Dravi

__________

Objave v medijih:

• Kultura, RTV SLO, 4. 10. 2022
• Svet kulture, ARS, 29. 9. 2022

__________

Na razstavi sodelujem s projektom Svet brez meja (2021), ki vključuje participativni del z razglednicami in serijo 9 risb.

Razstava Vztrajnostni moment upora v Pritličju

Razstava: Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik
Lokacija: Pritličje, Mestni trg 2, Ljubljana
Datum: 14. 4.–11. 5. 2022
Otvoritev: četrtek, 14. 4. 2022, 19.00

Kuratorka: Vesna Teržan

O razstavi

Aktiven kritični odziv na družbenopolitično situacijo, zaznamovano s populizmom in ksenofobijo ter s pojavom novih oblik fašizma in vzponom nacionalizma ter sovražnega govora, je pomemben prispevek Janeza Zalaznika in Vesne Bukovec, saj nam odkrivata drugačen zorni kot in terjata ponovni razmislek o družbenih stvareh.

Vesna Bukovec, kiparka in večmedijska umetnica, se že nekaj let ukvarja s tematiko nasilja oblasti nad državljani, še posebej nad ženskami. Njene risbe prikazuje kruto stvarnost, nasilje državnih represivnih organov nad državljani. Na primer risba, kako so britanski policisti fizično odstranili z demonstracij Emmeline Pankhurst, je v bistvu subtilni preris fotografije iz leta 1914, ali pa risba, ki prikazuje situacijo na demonstracijah leta 2016 v Čilu, ali pa spopade na Zahodnem bregu Jordana v Gazi, ali demonstracije Black Lives Matter … dogajalo se je v dvajsetem stoletju in se nadaljuje v enaindvajsetem – tako v demokracijah kot v diktaturah. V letu 2020 so Vesnine risbe bolj kot kdaj prej začele govoriti tudi o nas in naši družbi.

Janez Zalaznik, slikar, fotograf in likovni pedagog, je svoj pravi medij našel v fotografiji. Njegove fotografije, posnete v zadnjih dveh letih na petkovih protivladnih protestih v Ljubljani, pričajo o domačem nasilju ter kažejo situacije in dogodke za katere smo bili prepričani, da se v naših mestih, v naši krajih in v naši državi ne morejo zgoditi in se tudi nikoli ne bi smele. A so se! Neumorno je dokumentiral petek za petkom, bil očividec in hkrati avtor fotografskih kompozicij, ki so mnogo več kot zgolj dokumenti tistega trenutka.

Kdaj je umetnost politična, kdaj družbeno angažirana in kdaj univerzalna? Če izhajamo iz tega, da je politično tisto, kar neposredno izhaja iz umetnikove in umetničine vpetosti v obstoječa družbena razmerja, je potemtakem političina vsaka njena/njegova gesta. In četudi naj bi vsako umetniško delo v sebi nosilo iskro političnega, pa ni nujno, da je eksplicitno dnevno-politično, niti ne vedno družbeno kritično ali družbeno angažirano. Teza o avtonomnosti umetnosti, ki je avtonomna zaradi svoje avtonomne forme, prav glede na dane družbene odnose, pa govori tudi o tem, da umetnost v svoji avtonomiji protestira proti tem danim družbenim odnosom ter jih istočasno transcendira ter subvertira prevladujočo zavest (običajno izkustvo). In prav kritična, družbeno angažirana umetnost, ki vizualizira družbene neenakosti kot tudi nelegalno ravnanje politike, ima subverzivni potencial in konstruktivni naboj. Gledalca pripelje k spremembi zornega kota, da vidi stvari drugače, da prepozna spreobrnjeno sliko družbenih razmerij in njihovo kompleksnost.

Francoski filozof Alain Badiou je že leta 2005 v svoji knjigi XX. stoletje ugotavljal, da je bilo »20. stoletje mesto tako apokaliptičnih, tako grozovitih dogodkov, da je edina kategorija, ki lahko ustrezno izrazi njegovo enotnost, kategorija zločina. Zločini nacističnega režima in zločini stalinističnega režima.« In odkar je kategorija zločina povezana z državo, beležimo množične pokole… Že dobrih dvajset (ali po Badiouju trideset let) smo v enaindvajsetem stoletju, a zločini se kar nadaljujejo. Vesna in Janez se sprašujeta, kdaj se je zgodil trenutek, ko so ideali zahodne demokracije dokončno poniknili v temni globeli državnega terorja. Njuna dela reflektirajo družbeno stvarnost in so hkrati zgodovinski dokumenti. Sporočilo Vesninih konceptualnih risb je v skupnem učinku podobe, besedila in naslova, vse skupaj pa izraža trdno politično stališče. Janezove fotografije pričajo o vztrajnosti ljudstva in njegovega upora s sočasnim nasiljem države. Ker v Pritličju lahko predstavimo le nekaj risb in fotografij, se moramo zavedati, da za temi stoji na tisoče tistih, ki jih je Janez posnel na več kot sto petkovih protestih na Trgu republike v Ljubljani, in na desetine risb, ki jih je Vesna izrisala v svoji družbeno kritični drži.

Kdaj, če ne sedaj, v tem zgodovinskem trenutku, je pravi čas, da nam tudi umetniki in umetnice pomagajo razumeti, kaj se dogaja v naši družbi? Sporna politična praksa je državljane in državljanke dvignila na noge, da so se podali na ulice in trge, kjer odločno izražajo svoje nestrinjanje s postopki in spornimi ukrepi oblasti. A navkljub ustavni pravici do javnega zbiranja in javnih zborovanj so državljanke in državljani naleteli na oster odziv državnih represivnih organov. Janez je to natančno dokumentiral, Vesna pa tematizirala globalni okvir oblastniških rabot.

Vesna Teržan, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka

* Pričujoče besedilo je že druga priredba besedila objavljenega v zloženki razstave Vztrajnostni moment upora v Savinovem likovnem salonu v Žalcu; prva priredba je bil članek v Mladini z naslovom Ni nam vseeno, oboje v februarju 2022.

Vabilo (pdf)

__________

Foto: Vesna Bukovec

Razstava Nove pridobitve 2010–2022 v KGLU

Razstava: Nove pridobitve 2010–2022
Lokacija: Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec
Datum: 14. 4.–19. 6. 2022

Umetnice in umetniki: Nika Autor, Boris Beja, Franc Berhtold, Fran Berneker, Saša Bezjak, Bogdan Borčić, Ida Brišnik Remec, Vesna Bukovec, Daniel Buren, Milan Butina, Matej Čepin, Sandi Červek, Lana Čmajčanin, Hermann Falke, Katja Felle, Fokus grupa, Jan Forsberg, Metod Frlic, Jårg Geismar, Gustav Gnamuš, Franjo Golob, Josip Gorinšek, Andrej Grošelj, Herman Gvardjančič, Mahmoud Hammad, David Herzog Leitinger, Barbara Jakše Jeršič, Gustav Januš, Anja Jerčič Jakob, Stane Jeršič, Heike Jobst, Ted Kramolc, Lojze Logar, Stanislav Makuc, Štefan Marflak, Robert Marin, Jure Markota, Valentin Oman, Janko Orač, Karel Pečko, Anastazija Pirnat, Herman Pivk, Boštjan Plesničar, Tadej Pogačar, Pino Poggi, Luka Popič, Uroš Potočnik, Peter Rauch – Skupnost, Tjaša Rener, Isa Rosenberger, Viktor Senkov, Darko Slavec, Lucija Stramec, Natalija Šeruga Golob, Maja Šivec, Škart, Seka Tavčar, Wolfgang Temmel, Jože Tisnikar, Tadej Vaukman, Aljaž Velički, Vladimir Veličković, Karl Vouk, Franc Vozelj, Sašo Vrabič, Moritz Walser, Joco Žnidaršič

Kustosinja: Katarina Hergold Germ

O razstavi

Zbiranje umetniških del ter dopolnjevanje stalne galerijske zbirke je ena osrednjih nalog KGLU. Zbirka temelji na zbiralni strategiji, povezani s programskimi smernicami, ki sledijo osnovnim linijam: prvo predstavlja zbiranje umetniških del, ki se v aktualnem trenutku ukvarjajo z angažiranimi družbenimi temami. S tem se nadaljuje temeljna zbiralna usmeritev, ki se je oblikovala v kontekstu mednarodnih razstav v preteklem stoletju. Drugo linijo predstavlja zbiranje del koroških avtorjev, kontinuirano pa se dopolnjuje tudi sklop Hommage Tisnikarju. V zbirki pa so tudi dela, ki ne sledijo nobeni od zastavljenih linij, a so v specifičnih okoliščinah postala njen del.

Izbrana dela na razstavi so bila vključena v zbirko v preteklih dvanajstih letih, bodisi kot odkup ali donacija. Skozi glavne vsebinske poudarke in dialoge med deli se izraža tako mednarodna usmeritev KGLU kot tudi njen regionalni značaj.

Več o razstavi

__________

Na razstavi sodelujem z grafično mapo V iskanju svobode (Ecce homo), 2016, ki sem jo ob samostojni razstavi v Galeriji Ravne leta 2019 podarila v zbirko KGLU.

(P)ostati ženska

Razstava: (P)ostati ženska
Lokacija: Muzej novejše zgodovine Celje
Datum: 8. 3.—31. 8. 2022

Z razstavo (P)ostati ženska muzej odpira prostor premisleku o intimnem občutenju in zavedanju spola, družbenih odnosih in predstavljanju žensk v muzejih. Osebne zgodbe posameznic postavlja ob kolektivne in na njih raziskuje, kje so meje med osebnim in družbenim ter kje presečišča, kjer naše individualne izkušnje postanejo del skupne.

“Razstava obiskovalke in obiskovalce najprej sooči z vprašanjem, kaj sploh pomeni biti ženska in kdo vse je ženskega spola, ne omejujoč se na pravno-formalne in biološke definicije. Nato predstavlja boj za pravico do splava, ki jo je treba vedno znova ščititi pred političnimi težnjami po omejevanju, zgodovino molka o nasilju nad ženskami, ki ga je šele v preteklih desetletjih prekinilo feministično gibanje. V »Kotičku za punce« zbiramo mnenja, kaj pomeni odraščati v žensko in kako je za izkušnja obremenjena z družbenimi predstavami in stereotipi. Boj žensk za legitimnost odločanja o svojem telesu pripoveduje zgodba o izborjeni pravici do kolesarjenja, muzejsko gradivo, povezano z gospodinjskim delom, ki ga še vedno opravljamo v večji meri ženske, pa na novo interpretiramo skozi družbene pomene, ki jih nosi s tem, ko ostaja to delo spregledano in neovrednoteno. Na razstavi lahko stopite v čevlje, ki so jih nosile ženske, ki so bile v 2. polovici 20. stoletja zaposlene v ženskih poklicih ter preberete njihove zgodbe. Menstruacijo in spolnost, povezane z mnogimi tabuji, na razstavi ne skrivamo za pregradami, ampak z neposrednim nagovarjanjem kočljivih tem ženske opolnomočimo, da o svojih telesih razmišljajo odkrito in neposredno.”

V razstavo sta vključeni tudi umetniški deli Vesne Bukovec in Lee Culetto.

Kustosinja: Urška Repar
Strokovni sodelavki: Maja Antončič, Katja Pur
Oblikovanje: Neža Penca
Video vsebine na razstavi: Maja Hodošček, Nuša Ofentavšek

Ob razstavi je izšel zbornik prispevkov k občasnih razstavi (P)ostati ženska, v katerem so zbrana besedila avtoric: Maja Antončič, Tea Hvala, Nuša Komplet Peperko, Katja Pur, Urška Repar, dr. Polona Sitar in dr. Svetlana Slapšak.

Ob razstavi MNZC pripravlja številna javna vodstva in dogodke. Del programa pripravlja tudi Center sodobnih umetnosti Celje.

Več: spletna stran MNZC in spletna stran CSU

Medijski odzivi:
– Kolesarke so lahko še vedno problem, Špela Kuralt, Delo, 17. 3. 2022
– Postati ženska, razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje, Veronika K. Žajdela, Kultura, RTV SLO, 28. 3. 2022
– Veronika Gnezda: Lahko smo karkoli in vse to smo lahko v visokih petah, Kulturnice, Val 202, 28. 3. 2022

____

Na razstavi sodelujem s serijo risb Ali me nočete, ker sem kritična (2012)

Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik

Razstava: Vztrajnostni moment upora / Dialog Vesna Bukovec : Janez Zalaznik
Lokacija: Savinov likovni salon, Žalec
Datum: 27. 1.—5. 3. 2022
Javno vodstvo z umetnico in umetnikom: četrtek, 3. 3. 2022, 18.00

Kuratorka: Vesna Teržan

O razstavi

Dialog med vizualno umetnico Vesno Bukovec in Janezom Zalaznikom je kot povzetek vztrajnostnega momenta sodobne globalizirane družbe, ki se vrti na mestu in se poglablja v brezno neoliberalnega kapitalizma. Dialog dveh vizualnih umetnikov je dialog dveh generacij, ki se vsaka na svoj način ukvarjata z vlogo vizualne umetnosti v sodobni družbi.

Projekt je preplet risb in grafik Vesne Bukovec s fotografijami Janeza Zalaznika, ki so bile posnete na protivladnih protestih v zadnjih dveh letih in izražata dva možna ustvarjalna prostopa, ki reflektirata družbeno stvarnost.

Razstavo je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Podpora: Občina Žalec
Za ogled razstave je potrebno izpolnjevati enega od pogojev PCT.

Obrazstavno besedilo kuratorke Vesne Teržan
Vabilo (pdf)
Zloženka (pdf)

www.zkst-zalec.si

Savinov likovni salon, Žalec
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec

Odprto: pon-pet: 10.00 – 17.00, sob: 10.00 – 13.00.
Vstop je prost.

________

Medijske objave:

• Ni nam vseeno, Vesna Teržan, Mladina št. 6, 11. 2. 20222
• Prispevek Ksenije Rozman za VTV Magazin, 1. 2. 2022
• Barbara Štor, Vztrajnostni moment upora, Kultura, RTV SLO,  31. 1. 2022
• Damjana Kolar, Kako reflektirati družbeno stvarnost?, Mladina, 30. 1. 2022

ZKŠT Žalec, snemanje: Videoprodukcija Robert Gaber

________

Na razstavi sodelujem z deli:

• Ne v mojem imenu, 2016
• In vendar me briga / And yet I do bother, 2019 (izbor)
• Kolesarke prihajajo, 2020
• Drugačen svet je mogoč, 2021

________

Postavitev razstave
(foto: Janez Zalaznik, Vesna Bukovec)

Po resničnih dogodkih

Razstava: Po resničnih dogodkih. Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti. Pregledna razstava in serija performansov
Lokacija: Galerija sodobne umetnosti Celje
Datum: 14. 1.—17. 4. 2022

Umetnice in umetniki: Asiana Jurca Avci, Jaka Babnik, Boris Beja, Goran Bertok, Saša Bezjak, Sara Bezovšek, Rajko Bizjak, Vesna Bukovec, Andrej Brumen Čop, Lea Culetto, Vuk Ćosić, Ana Čigon, Andreja Džakušič, Eclipse (Tina Kolenik in Samira Kentrić), Mina Fina, Olja Grubić, Dejan Habicht, Betina Habjanič, Leonora Jakovljević, Žiga Kariž, Iztok Klančar, Andrea Knezović, Tatiana Kocmur, Tanja Lažetić, LEALUDVIK, Aprilija Lužar, Slađana Mitrović, Keiko Miyazaki, Peter Mlakar, Iza Pavlina, Tadej Pogačar, Arjan Pregl, Franc Purg, Sara Rman, Miha Satler, Zvonka T. Simčič, Nataša Skušek, Tomo Stanič, Ana Straže, Iva Tratnik, Manja Vadla, Tadej Vaukman, Noemi Veberič Levovnik, Valerie Wolf Gang

Performansi: 15. 4. in 16. 4. 2022
Saša Bezjak, Olja Grubić, IvAnKe, Iztok Klančar, Tatiana Kocmur

Kuratorki: Irena Čerčnik, Maja Hodošček

O razstavi

Večletni projekt Festival Račka, ki se usmerja na razmerje med seksualnostjo in umetnostjo, zaključujemo s pregledno razstavo izbora umetniških del, ki so nastala v slovenskem prostoru od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes, ter s serijo performansov, pripravljenih posebej za to edicijo festivala. Razstava Po resničnih dogodkih: prostori in artikulacije seksualnosti predstavlja različne vsebine in prostore seksualnega, ki so se izoblikovali v sodobnem slovenskem ustvarjalnem polju, ter različne načine umetniških pristopov. Razdeljena je v tri vsebinske sklope, in sicer telo, osvoboditev in intima, in je z mediji od slike, objekta, risbe, fotografije, videa in instalacije do performansa postavljena v Galeriji sodobne umetnosti, Likovnem salonu in Galeriji Račka.

iz spremnega besedila razstave

Več o razstavi

Prostori in artikulacije seksualnosti v umetnosti zadnjih treh desetletij, N.Š., MMC RTV, 17. 1. 2022

__________

Na razstavi sodelujem z videom Endless Game (Neskončna igra) (2006).